Volilna bitka se je uradno začela: »Pričakujem umazani boj«

Le še en mesec nas loči do parlamentarnih volitev, ki bodo odločile, kdo bo prihodnja štiri leta vodil naši državo, ki se je po covid krizi in zaradi vojne v Ukrajini znašla pred novimi preizkušnjami. Na nacionalki so v četrtek pripravili prvo volilno oddajo izmed 15 volilnih. Tokrat so soočili devet predsednikov in predstavnikov parlamentarnih strank. Voditeljica Erika Žnidaršič je gostila Tanjo Fajon (SD), Romano Tomc (SDS), Luka Mesca (Levica), Mateja Tonina (NSi), Marjana Šarca (LMŠ), Marjana Podobnika (Konkretno), Alenko Bratušek (SAB), Zmaga Jelinčiča (SNS) in Ljuba Jasniča (Desus).

Kako so se odrezali, kdo je svojo stranko predstavil najbolje in kakšen boj se obeta, smo želeli povprašati politična analitika s celotnega političnega spektra, a odgovoril nam je le Rok Čakš. Za komentar smo prosili še Igorja Lukšiča, Pavla Gantarja, Andraža Zorka, Natašo Pirc Musar in Gorazda Kovačiča, a so nam povedali, da soočenja niso spremljali, Bogdan Biščak pa ga ni želel komentirati. 

Dan po soočenju močno odmeva novica, da na soočenju ni bilo predstavnika stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki zdaj RTV očita, da jih onemogoča in da krši RTV-zakon.

Golobova stranka po soočenjih udarila po nacionalki

Kako ocenjujete prvo soočenje na nacionalki? Kdo je po vašem relativni zmagovalec in kdo relativni poraženec soočenja?

Čakš: Zanimivo je, kako so uporabili politiki čas, ki so ga imeli na voljo. Romana Tomc je večino časa govorila o sebi oziroma o uspehih vlade, manj je govorila o drugih, še manj pa o predstavitvi vsebine te stranke. Po drugi strani so pa opozicijske stranke, predvsem obe ženski Tanja Fajon in Alenka Bratušek, izrazito največ časa porabili za kritiko vlade. Manj sta govorili o sebi in tudi ne veliko o svoji vsebini. Medtem ko sta se manj z drugimi in bolj s tem, kaj so do zdaj naredili in kaj nameravajo narediti, ukvarjala Matej Tonin in predsednik SLS Marjan Podobnik. Kdo bo zmagovalec? Težko je reči. Ljudi zagotovo bolj kot to, kaj je bilo, zanimajo druge stvari, predvsem, kaj se dogaja zdaj in kaj prihaja. Temu je bilo po samem konceptu oddaje in tudi v posameznih nastopih predsednikov posvečenega premalo časa.

Znašli smo se v zelo posebnem času in zdi se, da v tem predvolilnem času ljudi zanima nekaj povsem drugega kot v prejšnjih predvolilnih obdobjih.

Čakš: Koncept predvolilnega časa je definitivno spremenila vojna v Ukrajini. Pred tem je bila miselnost ljudi povsem drugačna. Razmišljali so o tem, da prihajamo iz covid krize. Iz časa, ki je omejeval, ki je postavljal prepovedi in prepreke, zato so imeli ljudje v mislih svobodo. Ko je prišla ukrajinska kriza, je celoten okvir obrnila na glavo. Ljudje so se zavedeli, da v bližini divja vojna, in odprla so se številna varnostna vprašanja, ne samo v smislu vojne in tudi nestabilnosti, ki jih prinaša. Zanima jih, kaj bo s cenami energentov, kaj bo s hrano, za koliko se bo življenje podražilo. Vse skupaj je postalo nestabilno. Ljudje iščejo odgovore in ne zanima jih, ali je koga policija upravičeno preganjala ali oglobila, ker je jedel burek. Zanima jih, kako se bo bodoča vlada spopadla s težavami. V tem trenutku so zato v boljšem položaju stranke, ki so v koaliciji. K tem težavam pristopajo proaktivno in jih rešujejo. Kul je ostal ujetnik izrazito močne kritike vsega, kar počne vlada. Ni mu še uspelo preklopiti na to, da ljudi v tem trenutku zanima nekaj povsem drugega.

Kako komentirate dejstvo, da na nacionalki soočenja največjih tekmecev volitev, Janše in Goloba, ne bo? Bi morala pravna služba RTV najti pot za tako soočenje ali je sledenje pravilnikom po vašem boljša izbira?

Čakš: Takšna so pravila in pravila so nastavljena za neki zrel in demokratičen sistem. Pri nas imamo žal nezrel sistem, saj se za vsake volitve pojavi neka nova stranka x z novim voditeljem x, ki je kar naenkrat favorit. Zaradi tega ne moremo spreminjati sistema. Dobro bi bilo, da naš politični sistem dozori in da ne bi bilo mogoče, da se tik pred volitvami pojavi neka nova stranka in da zmaga na volitvah ali pa je druga. Potrebna je kontinuiteta, struktura in vsebina stranke. Tukaj se vidi, da Slovenija ni zrela demokracija. Ne bo pa odločalo toliko, kdo bo zmagal, temveč koliko zaveznikov bo posamezna stranka dobila v parlament.

Med parlamentarci je sinoči nastopil tudi Marjan Podobnik. Je po vašem sodil za to omizje? Kako ocenjujete odsotnost Zdravka Počivalška?

Čakš: Če sem prav razumel, so na RTV vztrajali, da so na soočenju predsedniki ali podpredsedniki. Povežimo Slovenijo naj bi tja želela poslati Ernesta Petriča, a se televizija s tem ni strinjala. Če sem prav razumel, sta se gospod Počivalšek in Podobnik dogovorila, da si razdelita soočenji in s tem se tudi uravnoteži partnersko razmerje. Moram reči, da je nastopil zelo dobro, najbolj od vseh se je ukvarjal z vsebino in s tem, kaj želijo narediti v prihodnjem mandatu.

Kako ocenjujete vodenje Erike Žnidaršič? V preteklosti je njeno vodenje Tarče naletelo na kar nekaj kritik v delu slovenske javnosti. Kaj menite o tem? So bila vprašanja in tematike, ki jih je odpirala, pravšnji?

Čakš: Od vseh tematik sta bili dve neprimerni, prva in zadnja. Vojna v Ukrajini je aktualna tematika, a so se večji del ukvarjali z odposlanstvom predstavnikov v Kijev. To ni tema, ki bi ji bilo treba nameniti pol ure oddaje. Vojna je odprla kup novih tem, ki niso samo mednarodne, temveč tudi notranjepolitične. Imela bo posledice na Slovenijo in vedeti je treba, kako znajo voditelji na te situacije reagirati. O tem je bilo govora le v osrednjem delu. Prva in zadnja tema sta bili namenjeni brezplodnemu notranjepolitičnemu preigravanju.

Kaj pričakujete, kakšen bo ta mesec do volitev? Se obeta umazan boj?

Čakš: Pričakujem umazan boj, ker je za politično levico izredno pomembno, da se vrne na oblast. Sistemi, ki stojijo za njo, so navajeni oblasti. Šest let odtegnitve od oblasti je velik šok. Nov volilni kontekst gre v prid koaliciji. Na spodnji meji sta vsaj dve stranki Kul. Do konca in do zadnjega dne bo hud boj. Na koncu bo odločalo to, koliko strank na spodnji meji bo vstopilo v parlament oziroma koliko jih bo izpadlo. Situacija je razmeroma izenačena. Dober rezultat NSi in Povežimo Slovenijo ter izpad LMŠ ali SAB gre na roko desni opciji, obratna situacija pa daje prednost levi opciji. Večja kot bo volilna udeležba, težje bo doseči štiriodstotni prag za vstop v parlament. Nove stranke, kot sta Resni.ca in Vesna, nagovarjajo ljudi, ki ne hodijo na volitve, zato bodo pripeljale volivce, ki lahko dvignejo prag za vse ostale. Tokrat je res težko reči, komu bo uspelo in komu ne.