Tako je potekal volilni dan
Zjutraj so se po državi odprla volišča za evropske volitve, na katerih smo slovenski volivci izbirali devet poslancev v Evropskem parlamentu, in za tri posvetovalne referendume. Na njih smo odločalki o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o preferenčnem glasu na volitvah v DZ, o rabi konoplje v medicinske namene in o osebni rabi konoplje.
Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Kranj, 27,49-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Maribor, 22,83-odstotna. Volilni okraj z najvišjo udeležbo je Škofja Loka 2 (33,93 odstotka), volilni okraj z najnižjo udeležbo pa Šmarje pri Jelšah (17,30 odstotka).
Do 16. ure po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovalo 432.651 volivcev, vpisanih v volilni imenik, kar predstavlja 25,61 odstotka vseh volilnih upravičencev, je objavila Državna volilna komisija.
Danes do 16. ure je dežurna služba ministrstva za notranje zadeve prejela 52 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Inšpektorat RS za notranje zadeve obravnava 16 zadev, za katere obstaja sum kršitev.
Praznik demokracije po Evropi
Volivci po skoraj vsej Evropski uniji lahko še danes oddajo svoj glas, s katerim bodo odločali o sestavi 720-članskega Evropskega parlamenta. Številni politiki in strankarski voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, so ob oddaji glasu poudarjali pomen volitev za prihodnost Evrope. Von der Leyen je na svojem profilu na družbenem omrežju X zapisala: »Pokažimo moč svoje demokracije. Naredimo Evropo, naš skupni dom, močnejšo kot kdaj koli prej.«
Predsednik vlade in prvak Svobode Robert Golob je ob oddaji glasu na volitvah poslancev v Evropski parlament in treh posvetovalnih referendumih v Ljubljani poudaril, da bo največja zmaga visoka volilna udeležba. »To je tisto, kar največ šteje, vse ostalo je volja volivcev, mi jo bomo spoštovali,« je dejal.
Premier je sicer v izjavi po glasovanju pozdravil dosedanjo volilno udeležbo tako na predčasnem glasovanju kot tudi v današnjih dopoldanskih urah. Prepričan je, da slednje kaže, da se ljudje vedno bolj zavedajo, kako pomembne so evropske volitve, kdo Slovenijo predstavlja v Evropskem parlamentu ter da si želijo, da jih tam predstavlja pravi obraz. Obenem je ocenil, da gre tudi pri glasovanju na referendumskem trojčku za pomembna moralno-etična vprašanja. Tako se veseli odgovora volivcev, da bo lahko vladna koalicija v naslednjem letu pripravila ustrezne zakonodajne rešitve. Kljub današnjemu sončnemu vremenu si Golob želi, da bi ljudje v nadaljevanju volilne nedelje še prihajali na volišča in da bo volilna udeležba ob koncu dneva temu ustrezno visoka.
Ko se odločamo, v kakšni Evropi želimo živeti, bi si želela, da je to Evropa, kjer se počutimo varne in svobodne, je ob oddaji glasu na volišču v Šentvidu v Ljubljani poudarila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ob tem je izrazila upanje, da bi se danes večina Slovencev odpravila na volišča.
V tokratni kampanji pred volitvami v Evropski parlament je bilo zaradi 'vsiljenih referendumov' manj razprave o tem, kakšno Evropo si želimo, je ob oddaji glasu v izjavi za medije v Šentilju ocenil prvak SDS Janez Janša.
Kot je pojasnil predsednik največje opozicijske stranke v državi, smo šli letos na evropske volitve, ki niso samo evropske volitve, ampak tudi odločanje o referendumih. »To je zdaj postala legitimna praksa in se lahko na to navadimo, lahko se pritožujemo ali pa nam to ni všeč. Nam to ni bilo všeč, ampak to je zdaj dejstvo, kar seveda pomeni, da bo posledično najbrž tudi višja volilna udeležba v prihodnje, kar je kolateralna škoda, ki je dobra,« je pristavil.
Volilna kampanja za evropske volitve se je premalo posvečala pravim evropskim temam, kljub temu pa so ljudje vendarle začutili, da je Evropa tisti prostor, v katerega sodimo, je na volilni dan v Radomljah ocenila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je izrazila pričakovanje, da bo današnja volilna udeležba višja kot pred petimi leti.
Kot je ob oddaji glasov v kulturnem domu v Radomljah ocenila Pirc Musar, jo bo po zaprtju volišč neizmerno razveselila informacija o višji volilni udeležbi kot pred petimi leti, ko je bila Slovenija na neslavnem tretjem mestu od spodaj navzgor z 29-odstotno udeležbo.
O sami volilni kampanji, ki se je sklenila v petek, je poudarila, da se je ta po njenem mnenju premalo posvečala pravim evropskim temam, hkrati pa izrazila razumevanje do tega, da je bilo v tem obdobju na dnevnem redu tudi več notranjepolitičnih tem. Kljub temu so po njenih besedah državljani ob teh volitvah "vendarle začutili, da je Evropa tisti prostor, v katerega sodimo".
Predsednica bo preostanek volilne nedelje sicer preživela na Goričkem. »Grem na evangeličansko mašo in potem 18. junija tudi na katoliško mašo pred dnevom državnosti,« je dodala.
Kako je drugje po Evropi?
Volitve za Evropski parlament danes poleg v Sloveniji potekajo še v 20 preostalih članicah unije, vključno v Franciji in Nemčiji, ki kot najštevilčnejši državi prispevata tudi največ evropskih poslancev. Iz slednje so dan pred volitvami poročali o novih fizičnih napadih na člane skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD).
Dva mestna svetnika iz vrst AfD so v napadu poškodovali zamaskirani neznanci v središču mesta Karlsruhe. Policija podrobnosti o napadu še ni predstavila, medtem ko v stranki trdijo, da so za napadom skrajni levičarji. Še pred tem pa je v Dresdnu 47-letni moški s pestjo v obraz udaril 70-letnega Hans-Jürgena Zicklerja, poslanca AfD v parlamentu zvezne države Saška, navaja nemška tiskovna agencija AfD.
Volilno pravico imajo vsi Evropejci, starejši od 18 let, razen Avstrijcev, Belgijcev, Nemcev in Maltežanov, ki lahko evropske poslance volijo že pri 16. letih, in Grkov, ki lahko volijo, če v letu volitev dopolnijo 17 let. V štirih članicah - Belgiji, Bolgariji, Luksemburgu in Grčiji - je glasovanje na volitvah obvezno. Volitev se morajo udeležiti tako državljani teh članic kot registrirani državljani katere od ostalih članic EU.
Marsikje drugod odgovorne skrbi nizka volilna udeležbo na evropskih volitvah. Slabo udeležbo ima tradicionalno tudi Portugalska, kjer je v soboto predsednik Marcelo Rebelo de Sousa državljanom sporočil, naj se volitev vendarle udeležijo, saj da se celina sooča z najbolj zahtevnimi razmerami v zadnjih 30 letih.
