Vprašanja politikom: Kako bomo napolnili državno blagajno? Po BDP nas je prehitela Češka ...
V začetku aprila smo bralce pozvali, naj pred volitvami v državni zbor prvakom strank zastavijo vprašanje, ki jih zanima. Zbrali smo 15 vprašanj in jih posredovali 10 strankam, ki jim po javnomnenjskih raziskavah sicer kaže najbolje, a ne dosegajo nujno parlamentarnega praga. Odgovore strank objavljamo po abecednem vrstnem redu.
Bralec Darko: V predvolilni komunikaciji ste vsi prvaki veliko časa namenjali temu, kako vse bi porabili davkoplačevalski denar. Malo ali nič pa je bilo govora o tem, kako bomo državno blagajno napolnili. Ker denar žal ne raste v bankomatih, ga bo treba zaslužiti oz. ustvariti z gospodarsko rastjo, večanjem dodane vrednosti in vzpostavitvijo takih gospodarskih modelov, da bodo socialni programi tudi finančno vzdržni. Živim na podeželju in vem, da če kmet hoče jesti, mora najprej sejati. Moja vprašanja so torej:
a) Pogled na lestvico BDP na prebivalca pove, da povprečni Slovenec ustvari precej manj od povprečnega Avstrijca, Nizozemca, Šveda …. Še več: zadnji podatki kažejo, da nas je po ustvarjenem BDP na prebivalca prehitela celo Češka, ki smo jo še nedavno gledali zviška. Kako in s katerimi ukrepi boste Slovenijo razvojno približali razvitemu zahodu?
b) Slovensko gospodarstvo temelji na malih in srednjih podjetjih. Kaj boste naredili za to, da bo okolje prijaznejše do podjetnikov?
c) Povprečni Slovenec ima prihranke še vedno raje v nogavici ali v banki. V finančne inštrumente jih investira relativno malo. Kako bi spodbudili več vlaganj v delnice slovenskih podjetij?
č) Tuje investicije: da ali ne? Če da, s čim jih boste spodbujali?
To so odgovori strank:
Gibanje Svoboda:
a) V Gibanju Svoboda menimo, da sta pri nadaljnjem razvoju Slovenije ključna spodbujanje podjetniške miselnosti in podjetniških projektov ter krepitev sposobnosti razvijanja proizvodov in storitev z visoko dodano vrednostjo. Prepričani smo, da se Slovenija do leta 2030 zmore uvrstiti med 20 globalno najkonkurenčnejših držav na svetu. Ciljamo na to, da bomo letno rast BDP 2–4 % povečali na 3–5 % v naslednjih 10 letih. Trudili se bomo soustvarjati poslovno okolje, ki bo omogočalo ustvarjanje delovnih mest z neto dodano vrednostjo nad 60.000 € na zaposlenega. Podpirali bomo podjetnike na začetku poslovne poti in spodbujali rast in širitev poslovanja zagonskih podjetij. Razvili bomo programe za promocijo inovativnih podjetniških idej in digitalno preobrazbo podjetij. Podpirali bomo razvoj skladov zagonskega in tveganega kapitala za razvoj inovacij in projektov s področja zelenega in digitalnega prehoda. Zagotovili bomo tudi spodbude za dostop do mednarodnih resursov na področju visoke tehnologije.
b) Z namenom povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva bodo naše aktivnosti usmerjene v nadgradnjo in razvoj podpornega okolja za podjetništvo in razvoj poslovne infrastrukture, zagonskih podjetij in hitro rastočih podjetij, v podporo investicijam ter v uvajanje novih proizvodov, storitev in poslovnih procesov v segmentu malih in srednjih podjetij.
Podpirali bomo mala in srednje velika podjetja pri raziskavah, razvoju in skupnih inovativnih projektih, predvsem tistih, ki imajo predviden kratek čas vstopa na trg. Oblikovali bomo spodbude za mala in srednja podjetja, ki želijo preko e-poslovanja internacionalizirati svoje poslovanje in s pomočjo digitalizacije vstopiti na tuje trge. Naš cilj je, da več kot 90 % malih in srednjih podjetjih doseže vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti.
c) Vsakemu državljanu moramo omogočiti, da sam svobodno izbira oziroma odloča o tem, kam bo vlagal svoje prihranke.
č) V Gibanju Svoboda bomo z domišljeno prostorsko politiko dosegli hitrejše umeščanje domačih in tujih investicij v prostor. Vsi investitorji bodo tako dobili preglednejši sistem in jasnejšo sliko o poteku investicije. Vseskozi si bomo prizadevali, da bo k nam prišlo čim več tujih zelenih naložb, zato bomo Slovenijo predstavljali kot privlačno naložbeno destinacijo.
Levica:
a) Razvoja ne smemo več prepuščati stihiji trga, kjer prevladujejo zasebne banke in podjetja, ki delujejo na profitnem motivu. Privatizacija državnega premoženja v zadnjih desetletjih je bila napaka. Velik del strateške infrastrukture (SŽ - Tovorni promet, Adria Airways in Aerodrom Ljubljana), sistemsko pomembnih bank (NLB, NKBM in Abanka) ter podjetij (Gorenje, Fotona, Helios ...) je bil prodan tujim lastnikom. Po desetletjih privatizacije dobro tretjino slovenskih podjetij obvladujejo tuji lastniki, bančni sektor pa je praktično v celoti prešel v tujo last. Ob odsotnosti kakršne koli razvojne politike države Slovenija drsi na periferijo: gospodarska rast v temelji predvsem na izvozu, slovenski izvozni sektor pa je v dobršni meri dobavitelj nemškega izvoznega sektorja. To Slovenijo potiska v gospodarsko odvisnost od gospodarsko superiornih držav iz centra EU, zlasti Nemčije.
Država mora prevzeti aktivno vlogo pri razvoju domačega gospodarstva. Ustaviti je treba privatizacijo podjetij in bank v državni last in sprejeti nacionalno razvojno strategijo za javne investicije na podlagi štirih družbenorazvojnih prioritet države:
– pravični zeleni prehod: vlaganja v obnovljive vire energije, energetsko sanacijo stavb, železnice,
– okrepitev socialne infrastrukture: vlaganje v šole, bolnišnice, domove za starejše in javna najemna stanovanja,
– spodbujanje tehnološkega razvoja: nadgradnja javne informacijsko-komunikacijske infrastrukture, vlaganja v robotizacijo, umetno inteligenco,
– zagotavljanje polne zaposlenosti: ustvarjanje kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest v prednostnih panogah.
LMŠ:
a) Temelj za pospešitev družbenega razvoja je prenova fiskalnega pravila, predvsem rigidnega dela, ki govori o proizvodni vrzeli – približevanje srednjeročnemu cilju je treba meriti na daljše obdobje. S tem bi se povečala prožnost načrtovanja proračunske politike in okrepila njena razvojna naravnanost. To bi olajšalo vlaganja v poglavitne infrastrukturne projekte, takšne z multiplikativnimi učinki, hkrati pa je treba ohraniti varovala pred morebitnim nevzdržnim zadolževanjem. Gospodarstvo se mora razvijati v smeri proizvodnje izdelkov z visoko dodano vrednostjo zaradi visokega deleža znanja v ceni. Preprosto povedano, prodajati moramo znanje in ne energije. Ker je znanje naš temeljni kapital in največja razvojna priložnost napovedujemo, da bomo do leta 2026 vsako leto zagotoviti dodatnih vsaj 100 milijonov evrov (do ciljnega 1,5 odstotka BDP), celotna vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost pa je treba zvišati na najmanj 3 odstotke BDP. Ob namenjanju višjih sredstev je ključnega pomena tudi, da se le-ta usmerjeno uporabljajo, zato predlagamo imenovanje podpredsednika vlade z ustreznimi pooblastili in odgovornostjo za področje širšega družbenega razvoja (ministrstvo za znanost, digitalno preobrazbo, razvoj in visoko šolstvo). Ob prevelikem številu predpisov bomo poseben pomen namenili tudi debirokratizaciji države, kar bomo dosegli z odpravo ali spremembo tistih veljavnih, a nepotrebnih zakonov in drugih aktov, ki zavirajo gospodarsko pobudo in ovirajo vsakdanje življenje državljanov. Ključen dolgoročni cilj pa je oblikovanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo kot razvojnega težišča trga dela, kajti gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo bo ljudem prineslo blaginjo in omogočilo močno socialno in solidarno državo.
b) V LMŠ se zelo dobro zavedamo pomena malega in srednjega gospodarstva, nenazadnje smo bili prav mi tisti, ki smo v kabinetu predsednika vlade uvedli posebnega koordinatorja za to področje, državnega sekretarja za malo gospodarstvo. Vnovično bomo uvedli in okrepili ta položaj, ki bo ključni vezni člen med malim gospodarstvom in vlado. Poskrbel bo za ustvarjanje in vzdrževanje ustreznega poslovnega okolja, naklonjenega temu gospodarskemu segmentu, ter bo ključen sogovornik z vsemi stanovskimi organizacijami in združenji, ki zastopajo malo in srednje podjetništvo. Kot poseben vidik pomoči temu segmentu našega gospodarstva smo v program zapisali rešitev, ki jo bomo izvajali tudi v praksi, spodbude za digitalizacijo malih in srednje velikih podjetij. Na željo Obrtniško-podjetniške zbornice smo v naš program vključili tudi preoblikovanje triletnega poklicnega programa v štiriletni srednješolski program z ustrezno ureditvijo vajeništva po vzoru najboljših praks iz tujine.
c) Prebivalstvo bomo spodbujali k prostovoljni aktivaciji bančnih depozitov z izdajo namenskih državnih obveznic z zajamčenim donosom, in sicer za graditev stanovanj za mlade, energetskih objektov, infrastrukture. Kapital, naložen v državnih obveznicah, se izvzame iz obdavčitve fizičnih oseb, zaradi česar so te privlačnejše za vlagatelje iz Slovenije, tako se strošek financiranja države povrne domačemu prebivalstvu.
Za investiranje v vse druge finančne instrumente, kot je na primer nakup delnic, pa je predvsem pomembno, da so ljudje primerno obveščeni in usposobljeni za ravnanje s svojimi prihranki. Tovrstna finančna pismenost je žal v slovenskem šolskem sistemu še vedno preveč odsotna v kurikulumih, zato se bomo zavzemali, da je tega tam več.
č) Za Slovenijo, ki ima izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, je najpomembnejša odprta in neovirana mednarodna trgovina z dobro in nemoteno delujočimi globalnimi dobavnimi verigami. Pandemija je temeljito posegla v delovanje teh verig in pokazala, kako ranljive so, hkrati pa razkrila, da je nevarnost protekcionističnih ukrepov izrazita.
V programu smo zapisali konkretno rešitev v zvezi s privabljanjem tujih investicij: Zavzemali se bomo za aktivno privabljanje tujih investicij, ki prinašajo visoko dodano vrednost in omogočajo vključevanje slovenskih podjetij v regionalne in globalne nabavne verige, z ustreznimi, mednarodno primerljivimi spodbudami.
Naša dežela:
V stranki Naša dežela smo bore malo govorili o tem, kako bi porabljali davkoplačevalski denar. V svoji kampanji smo se osredotočali na dejstvo, da sta ključna izziva Sloveniji večja prehranska in energetska samooskrba. Predvsem pri prehranski samooskrbi pogrešamo večjo vlogo slovenskega kmeta, ki lahko s svojim znanjem pomaga dvigniti raven samooskrbe na vsaj 70%. A pri tem je ključna vloga države, ki naj slovenskega kmeta opolnomoči. Zavzemamo se tudi za ustanovitev pokrajin in decentralizacijo. Ključni razvojni ukrep je razvoj infrastrukture po celi Sloveniji, začenši s 3.razvojno osjo.
V Stranki Naša dežela se zavzemamo za krepitev naložb v kmetijstvo, energetiko in gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo. Konkretno imamo v mislih krepitev investicij v male energetske objekte (male vodne, sončne in vetrne elektrarne, toplotne črpalke), ki imajo posredne učinke na urejanje vodotokov, namakanje v kmetijstvu in boljši ekonomski položaj ljudi na podeželju. Zavzemamo se za sektorsko podporo, ki je usmerjena v deficitarna področja v kmetijstvu: rastlinska pridelava, prašičjereja, trajni nasadi. Smo za spodbujanje investicij v namestitvene kapacitete, ki so trajnostno naravnane in dodatno ne obremenjujejo okolja (glamping hiške v neposrednem stiku z naravo, obnova starih domačij za turistične namene).
V stranki Naša dežela se zavzemamo za svobodno gospodarsko pobudo, podpiramo tuje investicije v Sloveniji. Obenem opozarjamo, da moramo zaščititi slovenska kmetijska zemljišča.
NSi:
a) Treba bo ustvariti okolje, v katerem bo lahko gospodarstvo investiralo in ustvarjalo večjo dodano vrednost. Za boljše poslovno okolje je bilo že nekaj narejenega z novelo Zakona o dohodnini. Treba pa bo še veliko postoriti. Naj navedemo zgolj nekaj ukrepov: razvojna kapica, petletna dohodninska olajšava za zaposlitev visokokvalificiranih oseb, ki pridejo v Slovenijo iz tujine (tudi za Slovence, ki se vrnejo), predstavništvo slovenskega gospodarstva v Silicijevi dolini, vključevanje slovenskih raziskovalcev iz tujine v slovenske raziskovalne skupine, nacionalni sklad za razvoj talentov, povečanje vlaganja državnega sektorja v raziskave in razvoj ter okrepitev sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalnimi jedri, elektronsko državljanstvo (e-residency) za podjetja itd.
b) Poleg rešitev, ki jih že prinaša sprejeta novela Zakona o dohodnini ter ostalih ukrepov našega gospodarskega programa, predlagamo davčne počitnice za mlada podjetja, pokritost države s širokopasovno infrastrukturo, olajšanje administrativnih postopkov ter digitalizacijo poslovanja javne uprave. Naš cilj je, da podjetja lahko vse postopke z državo opravijo enostavno in elektronsko. Ohranili bomo tudi sedanji sistem normiranih samozaposlenih, ki mu nekatere stranke napovedujejo konec.
c) Pomembno je spodbujanje nagrajevanja zaposlenih z delniškimi opcijami ter oprostitev davka na dividende do višine 1.000 evrov letno. Na drugi strani ima pomembno vlogo tudi izobraževalni sistem, ki mora mlade opremiti z uporabnim znanjem za življenje, kamor spada tudi inovativno-podjetniška kompetenca.
č) Podpiramo tako domače kot tuje investicije. Spodbudno je tudi dejstvo, da se pri investicijah v raziskave in razvoj krepijo vlaganja podjetij. Umar to povezuje z uvajanjem davčnih olajšav za raziskave in razvoj v preteklosti. To daje jasen signal za usmeritev prihodnje politike na tem področju. Predlagamo tudi sistemske spodbude za institucionalne vlagatelje, tako da lahko večji odstotek sredstev v svojih portfeljih namenijo za naložbe v zagonska podjetja. Gre za ukrep, s katerim bi se zgledovali po nekaterih drugih evropskih državah in ZDA.
Povežimo Slovenijo:
V Povežimo Slovenijo se strinjamo, da je Slovenija močna, kot je močno njeno gospodarstvo. Če želimo močno socialno državo, potrebujemo močno gospodarstvo. Tu je nujno vzpostavljanje razmer za ustvarjanje višje dodane vrednosti. Zato podpiramo usmeritev davčnih razbremenitev, ki bodo omogočile, da bodo podjetniki lahko bolje nagrajevali svoje zaposlene. Prav je, da tisti, ki imajo sposobnosti, znanja in dosežke, to realizirajo v Sloveniji in ne v tujini. S tem bomo postali tudi ugodnejše okolje za prihod tujih podjetij. Eden izmed korakov mora biti tudi možnost uvedbe pavšalnih obdavčitev za kmete, obrtnike in podjetnike. Prav tako bomo z nadaljevanjem debirokratizacije podjetnike razbremenili nepotrebne papirologije.
SAB:
Trenutna gospodarska rast temelji na ekonomskih spodbudah za odpravo posledic epidemije covida 19, učinki ukrepov, ki prevladujejo, pa povečujejo cikle. Za stabilizacijo gospodarske rasti so potrebni ukrepi za omejevanje inflacije in stabilizacijo cen, ukrepi za večjo potencialno rast (za rast brez pregrevanja gospodarstva) in ukrepi za večjo robustnost gospodarske rasti.
Naši ukrepi bodo zagotavljali cenovno stabilnost in dostopnost cenovno ugodnih virov financiranja gospodarstvu. Spodbude in investicije države bodo usmerjene v digitalno in zeleno preobrazbo podjetij, evropski zeleni dogovor pa bo osnova rasti evropskega gospodarstva. Temu bomo prilagodili vse ukrepe za črpanje in porabo EU sredstev pri investicijah.
V stranki SAB se zavzemamo za boljšo kapitalsko podporo za zagonska podjetja s pomočjo EU-skladov in spremembo strategije upravljanja državnih podjetij. Vzpostavili bomo jasen in spodbujevalen pravno-formalni okvir za inovativne oblike podjetništva, vključno s kriptopodjetništvom. Spodbudili bomo učinkovito sodelovanje in prenos inovacij iz javno financiranega sistema v podjetniški sektor.
Zagovarjamo tudi postopen in premišljen umik države iz »nestrateških« panog gospodarstva, predvsem tam, kjer podjetjem peša konkurenčnost. V strateških in ključnih panogah za državo pa se zavzemamo za bolj aktivno vlogo države in povečanje državnih deležev.
Predvsem pa trdno verjamemo, da le uspešno gospodarstvo zagotavlja močno socialno državo, višje plače in višje pokojnine, zato podpiramo domače obrtnike, podjetništvo in gospodarstvo v celoti.
SD:
Edina vzdržna pot za razvoj in posledično blaginjo je dvig dodane vrednosti. Socialni demokrati imamo jasen načrt za to, kako to narediti:
Večja vlaganja v raziskave in razvoj za več znanja in inovacij v naših izdelkih in storitvah.
Podpora gospodarstvu pri avtomatizaciji, digitalizaciji, robotizaciji, zelenem prehodu in internacionalizaciji.
Fokus na srednjih, malih in zagonskih podjetjih, ker je tudi največji potencial rasti in dviga produktivnosti.
Imamo tudi jasen načrt za to, kako bomo to podporo financirali. Spremenili bomo nacionalni načrt za okrevanje in odpornost in uporabili vse razpoložljive vire (tudi tiste, ki jih ta vlada pušča v Bruslju), da podpremo ciljno usmerjen načrt za dvig produktivnosti. Z uporabo 2,4 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev bomo ta sredstva multiplicirali v 15-milijardni naložbeni paket, v veliki meri osredotočen na podporo gospodarstvu. Združenje Manager in Ekonomska fakulteta sta pripravili akcijski načrt za dvig produktivnosti. To je dober načrt. Mi ga bomo izpeljali.
Dobra primera sta Steklarna Hrastnik in MIK-ova tovarna prezračevalnih naprav: z investicijo v avtomatizacijo bodo omogočili dvig plač na ca. 2000 evrov. Za to so uporabili nepovratne in povratne vire. Potrebujemo več 100 več takšnih projektov.
Ob podpori ohranjanju sedežev slovenskih podjetij v Sloveniji si želimo k nam privabiti tudi tuja podjetja - podjetja z visoko dodano vrednostjo, ki bodo vzpostavljala delovna mesta in sedeže v Sloveniji.
SDS:
Rekordni gospodarski rezultati doseženi v tem mandatu vlade Janeza Janše pomenijo, da države, ki ste jih našteli zgoraj in trenutno ustvarijo višji BDP na prebivalca, kot ga ustvari Slovenija, dohitevamo. Z ustrezno ekonomsko in gospodarsko politiko smo v času zaostrenih zdravstvenih razmer poskrbeli, da smo ohranili delovna mesta in delujoče gospodarstvo, zato imamo danes najvišjo zaposlenost in najnižjo nezaposlenost v zadnjem desetletju, ter v letu 2021 eno izmed najvišjih gospodarskih rasti v OECD. Za še dodatno zmanjšanje zaostanka na tem področju, bomo nadaljevali z ukrepi in spodbudami, ki omogočajo večjo produktivnost gospodarstva in spodbujajo njegovo izvozno naravnanost. V letu 2022 bomo za raziskave in razvoj, dvig produktivnosti, dvig dodane vrednosti in skladen razvoj vseh slovenskih regij namenili kar 935 mio €.
Da bo poslovno okolje prijaznejše do podjetnikov in gospodarstva, bomo v naslednjem mandatu nadaljevali z davčnimi in administrativni razbremenitvami, prav tako bomo nadaljevali z razvojnimi spodbudami za tehnološke posodobitve, zeleni in digitalni prehod, predvsem pa bomo spodbujali internacionalizacijo zlasti malih in srednje velikih podjetij.
Z namenom, da bi spodbudili več vlaganj v delnice slovenskih podjetij, smo s spremembami zakona o dohodnini znižali stopnjo davka na dobiček iz kapitala in dividend za 2,5 odstotni točki.
V Slovenski demokratski stranki tuje investicije podpiramo, zato aktivno promoviramo Slovenijo kot atraktivno naložbeno destinacijo. Naša glavna usmeritev je, da v Sloveniji ustvarimo mednarodno konkurenčno poslovno okolje, saj se bodo potem povečale tudi tuje naložbe.
b) Hrbtenica malih in srednjih podjetij, na katerih temelji slovensko gospodarstvo, so delavci. Kljub temu sta kapital in moč skoncentrirana v rokah peščice (lastnikov kapitala in menedžmenta). Delavci, ki so v največji meri zainteresirani za dolgoročni razvoj podjetja in širše lokalnega okolja, v katerem živijo, pa so izrinjeni iz lastništva in organov odločanja podjetij. Rezultati tega procesa so nizke plače in slabi delovni pogoji, naraščanje neenakosti ter širjenje negotovih in nestalnih oblik dela, ki delavcem ne zagotavljajo socialne varnosti – vse to v zasledovanju čim večjih dobičkov za lastnike kapitala. Zato si bomo prizadevali predvsem za krepitev vseh oblik ekonomske demokracije: za delavsko soupravljanje in udeležbo delavcev pri dobičku. Motivirani in zadovoljni zaposleni so steber uspešnih podjetij.
c) Spodbujanju kupovanja delnic kot špekulativnih finančnih instrumentov nismo naklonjeni. Bomo pa ustvarili pravno podlago in spodbude, da se delavci začnejo vključevati v solastništvo podjetij,v katerih delajo. Hkrati pa podpiramo izdajo infrastrukturne državne obveznice, ki bi ob npr. garantiranem 2- ali 3-odstotnem donosu domačim vlagateljem, usmerjala prihranke gospodinjstev (na bankah jih je trenutno kar 25 milijard) v projekte kot so gradnja javnih najemnih stanovanj, modernizacija železnic ipd.
č) V Levici dajemo prednost domačim javnim investicijam. Zasebne tuje investitorje se pogosto prikazuje kot odrešenike, ki prinašajo razvoj in nova delovna mesta, dejansko pa delujejo na profitnem motivu. Tuji skladi vidijo podjetja predvsem kot stroje za ustvarjanje dobička in nimajo veliko posluha za interese zaposlenih, lokalnih skupnosti ali okolja. Temu pritrjuje tudi razprodaja državnega premoženja, ki je je imela v Sloveniji negativne učinke. Številna podjetja so bila uničena, iz Slovenije pa se vsako leto v tujino zlije stotine milijonov dobičkov.
V Levici zagovarjamo domače investicije, predvsem pa bomo spodbujali nastajanje podjetij v (so)lastništvu zaposlenih. Taka podjetja za razliko od tujih finančnih skladov ne delujejo po profitnem motivu, ampak jim je v interesu ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in skrb za lokalna okolja. Temu pritrjuje npr. podjetje Mondragon iz Španije, od koder smo tudi dobili podporo naši platformi. Baskovsko okrožje, kjer je Mondragon, ima najmanjšo stopnjo revščine, najmanjšo stopnjo neenakosti in največji BDP na prebivalca med vsemi 20 baskovskimi okrožji. To je prihodnost, ki jo želimo graditi. Zametki tega pri nas že obstajajo. Lep primer je Domel iz Železnikov, za začetek vključevanja zaposlenih v lastništvo se je odločil tudi trboveljski Dewesoft.
SNS
a) Z uporabo zdrave kmečke pameti in po pregovoru »kdor ne dela, naj ne je«.
b) Znižali bi davčno obdavčitev.
c) Najprej bi stabilizirali slovenska podjetja.
č) Da, z nižjimi davki.
