Vprašanje politikom: Kako boste rešili problem nedostojnih pokojnin za delovne invalide?
V začetku aprila smo bralce pozvali, naj pred volitvami v državni zbor prvakom strank zastavijo vprašanje, ki jih zanima. Zbrali smo 15 vprašanj in jih posredovali 10 strankam, ki jim po javnomnenjskih raziskavah sicer kaže najbolje, a ne dosegajo nujno parlamentarnega praga. Odgovore strank objavljamo po abecednem vrstnem redu.
Bralec Branko: V Sloveniji je več tisoč delovnih invalidov, ki so zdravje izgubili na delovnih mestih v podjetjih ali drugih ustanovah, bili poslani na ZPIZ do upokojitve, danes pa prejemajo nedostojno človeka 200–300 evrov pokojnine. Kako boste rešili ta problem, ker večina ne more zahtevati varstvenega dodatka zaradi otrok?
To so odgovori strank:
Gibanje Svoboda:
Sistem invalidskega varstva in zavarovanja je potreben temeljite prenove, ki se bo odražala v preglednejšemu sistemu in tudi v dostojnosti višine invalidskih pokojnin oziroma prejemkov iz invalidskega zavarovanja. Sistem invalidskih transferjev bomo poskušali nadomestiti z enotnim socialnim transferjem. Napore bomo usmerili tudi v zgodnje prepoznavanje zdravstvenih težav in invalidnosti ter zgodnjega izvajanja ukrepov poklicne podpore, kjer je to potrebno.
Levica:
Zavedemo se dejstva, da so pokojnine v Sloveniji prenizke in da so še poseben problem invalidske ter vdovske pokojnine. Preko 27.000 upokojencev živi z manj kot 300 evri pokojnine na mesec, kar je nacionalna sramota. V Levici se zavzemamo za dvig vseh najnižjih pokojnin na dostojno raven, dvig pokojnin za polno dobo pa nad prag tveganja revščine. Dokončno je treba ukiniti vračljivost varstvenega dodatka in ukiniti obvezo preživljanja s strani otrok, ki je pogoj za pridobitev varstvenega dodatka. Varstveni dodatek je potrebno brezpogojno odmeriti in dodeliti vsem, ki imajo pokojnino pod varstvenim dodatkom.
V zvezi z delovnimi invalidi pa je potrebno vzpostaviti sistem prepoznavanja in priznavanja poklicnih bolezni. Po nekaterih ocenah na leto ne prepoznamo skoraj 1000 primerov poklicnih bolezni, kar pomeni, da posamezniki ne pridejo niti do statusa delovnega invalida. Področje je potrebno urediti z dopolnitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter sprejetjem ustreznega pravilnika.
LMŠ:
Varstvo invalidov je nujno v celoti prenoviti. Postopki že potekajo, Slovenija je za pregled in predloge zaprosila tudi OECD. Prejeli smo predloge, ki pa so bili predlagani že desetletje nazaj. Skupni izvedenski organ, delo na vseh ravneh takoj po poškodbi ali bolezni, torej na začetku zdravstvene rehabilitacije, ne šele tedaj, ko je zdravljenje končano. Stremeti je treba k vrnitvi v aktivnost in družbo ter zagotoviti ustrezne dohodke. V primerih, kjer bodisi dohodki bodisi pokojnine ne dosegajo praga revščine, je treba to primerno rešiti z ustreznimi finančnimi korektivi.
Naša dežela:
V stranki Naša dežela menimo, da nihče v Sloveniji ne sme živeti pod pragom revščine. Zavzemamo se za višje kmečke, vdovske in invalidske pokojnine. To je za nas civilizacijski minimum.
NSi:
Sistem invalidskega upokojevanja je potreben temeljite prenove – kdor zmore nadaljevati z delom, mu je treba zagotoviti ustrezne, prilagojene pogoje, kdor pa ne, mora imeti dostojno invalidsko nadomestilo.
Povežimo Slovenijo:
Tisti, ki pomoč potrebuje, naj jo tudi dobi. Nikogar ne bomo pustili zadaj. Status invalidov je treba sistemsko urediti, tudi preko razširitve omrežja asistence za ljudi s posebnimi potrebami.
SAB:
Številni upokojenci, ki živijo pod pragom revščine ali pa imajo nižje pokojnine, so že sedaj upravičeni denarne socialne pomoči, pa tega zaradi kompleksnosti uveljavljanja tovrstnih pravic ne vedo. Zato bi najprej morali poenostaviti način pridobivanja pravic, saj starejši težje izpolnijo več strani dolge vloge.
Pravica do varstvenega dodatka pa je vezana tudi na zmožnost otrok, da financirajo svoje starše – torej so upokojenci upravičeni do varstvenega dodatka le, če jih njihovi otroci niso zmožni finančno preskrbeti. Tudi na tem področju so potrebne prevetritve.
Sicer pa so potrebe po socialnih transferjih in korektivih pokojninskega sistema vedno večje in jih brez temeljitega razmisleka o reformi pokojninskega sistema ne bo več mogoče vzdržno financirati.
Pokojnina vsakega upokojenca, ki je delal 40 let, bi morala zadoščati za plačilo standardne oskrbe v DSO, in to brez doplačevanja otrok ali celo vnukov – to je za stranko SAB ključno.
SD:
Socialni demokrati smo v tem mandatu pripravili in vložili zakon, ki bi uvedel priznanje poklicnih bolezni ter poklicno invalidnino za tiste, ki so se poškodovali ali pa so zboleli zaradi neprimernih pogojev dela. Po naši oceni je letno prikrajšanih med 500 do 800 invalidov, ki bi morali imeti priznano invalidnino. Zakon so podprle opozicijske stranke (42 glasov), stranke vladne koalicije pa so glasovale proti (44 glasov). Za priznanje poklicnih bolezni se bomo borili tudi v novem mandatu!
SDS:
Kar ste zapisali, drži. Ureditev statusa invalidov in znotraj te kategorije še posebej delovnih invalidov je ena od programskih prioritet stranke SDS. Že od ustanovitve dalje v SDS posebno pozornost posvečamo invalidnim osebam. V tem mandatu smo zvišali invalidnine, zvišali odmerni odstotek za invalidske pokojnine in priznali nadomestila za invalidnost tistim, ki v času rednega šolanja med 18. in 26. letom po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih niso imeli priznane te pravice in so jo pridobili šele po šolanju. V naslednjem mandatu pripravljamo načrt odprave arhitekturnih ovir za invalide, vzpostavitev večjega nadzora za preprečevanje zlorab pri delovanju invalidskih podjetij preučitev možnosti za zmanjšanje obveznosti delodajalcev v kvotnem sistemu, večjo učinkovitost programov, ki so namenjeni prilagajanju delovnih mest invalidom in iskanju novih zaposlitvenih možnosti ter sprejemanje ukrepov za izboljšanje položaja delovnih invalidov. Seveda pa v ospredju naših prizadevanj še vedno ostajajo invalidske pokojnine, ki so še vedno prenizke, zato si bomo prizadevali za njihovo zvišanje. Poudarjamo, da se je treba ureditve invalidskega področja, vključno s statusom in prejemki delovnih invalidov, lotiti celovito.
SNS:
Najprej je treba ugotoviti, koliko je dejanskih delovnih invalidov, potem pa reševati problem posamično.
