Vprašanja politikom: Brezposelna sem, a mi ne pripada niti cent
V začetku aprila smo bralce pozvali, naj pred volitvami v državni zbor prvakom strank zastavijo vprašanje, ki jih zanima. Zbrali smo 15 vprašanj in jih posredovali 10 strankam, ki jim po javnomnenjskih raziskavah sicer kaže najbolje, a ne dosegajo nujno parlamentarnega praga. Odgovore strank objavljamo po abecednem vrstnem redu.
Bralka Jožefa: Imam 33 let delovne dobe. Devet let sem brezposelna. Ker moževa pokojnina presega cenzus denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, mi ne pripada niti cent. Za delodajalce sem iztrošena in službe ne dobim že več let. Počutim se izbrisana iz državnega sistema, davke v trgovini pa moram plačevati. V času covidne krize nisem bila deležna nobene pomoči. Zdi se mi, kot da pred zakonom nismo vsi enaki. Kaj mi lahko na to odgovorite?
Gibanje Svoboda:
Sistem socialnega varstva mora biti dovolj prožen, da odgovori tudi na opisane socialne izzive. S tem namenom je potrebno razširiti dostopnost socialnovarstvenih programov, ki razvijajo skupnostno podporo in predstavljajo podporne preventivne in druge programe. Z namenom zagotavljanja socialne integracije ranljivih skupin je potrebno krepiti različne oblike zaposlitvene aktivacije. V Gibanju Svoboda v tem smislu zagovarjamo univerzalni temeljni dohodek za dolgotrajno brezposelne.
Levica:
V Levici dobro razumemo težave, ki jih opisuje bralka. Menimo, da bi moral pokojninski sistem v prvi vrsti zagotavljati varno starost, ne glede na to koliko je kdo delal in za kakšno plačilo. Smo dovolj bogata družba, da lahko dostojno poskrbimo za vse starejše. Programsko močno nasprotujemo kakršnemukoli izločanju elementov solidarnosti iz pokojninske zakonodaje. Takšna je bila v preteklosti npr. ukinitev državne pokojnine, ki je predstavljala varnostno blazino za vse starejše, ki niso izpolnjevali drugih pogojev. Del tega je bila prav tako izločitev varstvenega dodatka iz katerega je nastala (kot sami ugotavljate) težko dostopna socialna pomoč.
V Levici smo prepričani, da je možno vzpostaviti sistem temeljnega dohodka, ki bi vsem, ki so dosegli določeno starost zagotavljal dostojno življenje. Nekdo, ki je delal 33 let in ki je devet let prestal na zavodu za zaposlovanje, si zasluži mirno in dostojno starost.
Prepričani smo tudi, da je mogoče za vse to najti sredstva in sicer z dvigom prispevkov delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, ter z davki na dobiček in na kapital. Gre za vprašanje družbenih prioritet. Za nas je odpravljanje revščine ena od prvih.
LMŠ:
Zavod za zaposlovanje je ustanova, ki se mora v največji meri ukvarjati z brezposelnimi, s poudarkom na iskanju prostih delovnih mest ter intenzivnem nudenju možnosti usposabljanja za prekvalifikacijo. Nihče ne sme biti brez teh možnosti, saj vemo, da je v Sloveniji potreba po dobrih delavcih zelo velika. Ena izmed osnovnih točk v programu LMŠ je, da je potrebno čim več ljudem zagotoviti zaposlitev, saj bodo na ta način enakopravno vključeni v družbo, kar je pomembno zanje in za celotno družbo. To bo tudi naše temeljno vodilo pri izvajanju teh politik.
Povežimo Slovenijo:
Tako delo kot pokojnina morata zagotavljati človeka dostojno življenje. Prek skrbno premišljenih stimulativnih konceptov javnih del bomo zagotovili, da boste lahko brezposelni ostali delovno aktivni in vam omogočiti možnost dodatnega prejemka.
Naša dežela:
To je absolutno nedopustno, v Sloveniji nihče ne sme živeti pod pragom revščine.
NSi:
Programe Zavoda za zaposlovanje smo s spremembo zakonodaje že v tem mandatu želeli okrepiti na način, da bi lahko tudi težje zaposljive skupine ljudi opolnomočili in jim omogočili, da pridejo do zaposlitve. Žal so opozicijske stranke te spremembe onemogočile s postopkovnimi ovirami, zato bomo lahko z našimi prizadevanji nadaljevali šele po volitvah.
SAB:
V stranki SAB zagovarjamo uspešno in stabilno gospodarstvo, ki edino lahko zagotavlja močno socialno državo, višje plače in višje pokojnine. Dolžnost socialne države je pomagati najranljivejšim skupinam naše družbe, žal pa številne anomalije v sistemu ostajajo. Na nepravično dodeljevanje koronskih dodatkov smo v stranki SAB zelo glasno opozarjali in od odgovornih zahtevali pojasnila. Vedno smo zagovarjali enako izplačilo v nominalnem znesku za vse in to ne glede na višino plače. Prav tako na tem mestu poudarjamo, da nasprotujemo podaljšanju delovne dobe, toda poskrbeti moramo, da bomo obveznih 40 let v kar največji meri spoštovali.
SD:
Socialni demokrati zagovarjamo večjo dostopnostjo varstvenega dodatka, in sicer na način, da bi imeli centri za socialno delo več diskrecijske pravice pri presoji, kdo potrebuje pomoč in kdo ne.
Želeli bi si, da se lahko ponovno aktivirate v družbi. Da ima vsakdo možnost dodatnih usposabljanj. Predlagamo, da bi vsaki brezposelni osebi bo (po vzoru Francije) pripadal izobraževalni vavčer (v letni višini 500 evrov) za usposabljanje. Hkrati bomo preučili možnosti za uvedbo jamstva za vse generacije po zgledu jamstva za mlade, ki bo zagotavljalo izobraževanje, usposabljanje ali zaposlitev vsakomur.
SDS:
Za osebe, ki so dolgotrajno brezposelne, kamor očitno spada tudi gospa Jožefa, je treba drugače urediti sistem. Iz vašega zapisa gre sklepati, da ne morete več opravljati nobenega dela, zato bi morali preveriti ali izpolnjujete pogoje za invalidsko upokojitev. Žal nimamo več podatkov, iz katerih bi lahko ugotovili, zakaj gospa Jožefa ni bila deležna nobene pomoči. Pri tem poudarjamo, da je vlada s PKP-zakoni naslovila najranljivejše skupine ljudi, ki so bili deležne številnih dodatkov, in to večkrat.
SNS:
Za odgovor na konkretno vprašanje bi potreboval še več podatkov.
