Vprašanje politikom: Državo prodajamo tujcem. Kakšne naložbe ima Slovenija?
V začetku aprila smo bralce pozvali, naj pred volitvami v državni zbor prvakom strank zastavijo vprašanje, ki jih zanima. Zbrali smo 15 vprašanj in jih posredovali 10 strankam, ki jim po javnomnenjskih raziskavah sicer kaže najbolje, a ne dosegajo nujno parlamentarnega praga. Odgovore strank objavljamo po abecednem vrstnem redu.
Bralka Ana: Slovenci imamo občutek, da državo razprodajamo tujemu kapitalu. Kam gre po vašem vedenju denar, ki ga Slovenija dobi od prodaje? Kakšne državne naložbe, projekte bi vi naredili? Kakšna je vaša vizija slovenskega gospodarstva čez 10 let? Kaj boste naredili, da bo država prepoznavna v svetu in v katerih panogah?
To so odgovori strank:
Gibanje Svoboda:
V Gibanju Svoboda bomo zagotovili pregledno in smiselno upravljanje državnega premoženja ter prenovili strategijo upravljanja državnega premoženja. Pri tem bomo upoštevali spremenjene (geo)strateške okoliščine in druge dejavnike. Jasno bo treba določiti politiko upravljanja državnega premoženja glede na namen uporabe premoženja. Poskrbeli bomo za zmanjšanje vpliva politike pri aktivnem upravljanju premoženja in profesionalizirali korporativno upravljanje. Poskrbeti bo treba tudi za ustrezne kompetence upravljavcev državnega premoženja, in sicer z uvedbo zahtevanih minimalnih kompetenc za ključne kadre na področju upravljanja državnega premoženja.
Naša vizija slovenskega gospodarstva je usmerjana v spodbujanje digitalnega prehoda in inovativno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), s čimer bomo okrepili razvojno-inovacijsko sposobnost gospodarstva, spodbujali večjo konkurenčnost, povečevali prisotnost na globalnih trgih, krepili kompetence zaposlenih in vodstvenega kadra ter spodbujali uvajanje robotizacije in avtomatizacije. Na dvig konkurenčnosti, produktivnosti in tudi prepoznavnosti našega gospodarstva vpliva tudi zeleni prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki je okoljsko vzdržno in zahteva učinkovito rabo surovin. Podpirali bomo podjetja pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov zahtevam poslovanja z nizkim ogljičnim odtisom, hkrati pa spodbujali tudi iskanje novih priložnosti v okviru konceptov krožnega gospodarstva. Usmerjeni bomo v spodbujanje inovativnih krožnih modelov proizvodnje z visoko dodano vrednostjo ter delitvene ekonomije. Ključni do uspeha sta spodbujanje podjetniške miselnosti in podjetniških projektov ter krepitev sposobnosti razvijanja proizvodov in storitev z visoko dodano vrednostjo. Z namenom povečanja dodane vrednosti na zaposlenega bodo aktivnosti usmerjene v nadgradnjo in razvoj podpornega okolja za podjetništvo in razvoj poslovne infrastrukture, zagonskih podjetij in hitro rastočih podjetij, podporo investicijam ter uvajanje novih proizvodov, storitev in poslovnih procesov v segmentu malih in srednjih podjetij (MSP).
Levica:
Občutek o razprodaji države tujemu kapitalu je upravičen. Velik del strateške infrastrukture (SŽ - Tovorni promet, Adria Airways in Aerodrom Ljubljana), sistemsko pomembnih bank (NLB, NKBM in Abanka) ter podjetij (Gorenje, Fotona, Helios,...) so razprodali tujim lastnikom. Po desetletjih privatizacije dobro tretjino slovenskih podjetij obvladujejo tuji lastniki, bančni sektor pa je praktično v celoti prešel v tujo last. Država kupnine pogosto porablja za družbeno nekoristne namene (orožarski posli, davčni odpustki za najbolje plačne, subvencije kapitalu).
Krovnega upravljavca državnega premoženja (SDH) in razvojno banko v državni lasti (SID) bomo uporabili za demokratično načrtovanje gospodarske dejavnosti z javnimi investicijami, ki bodo namesto največjih možnih profitov zasledovale socialne in okoljske standarde ter skladen regionalni razvoj Slovenije. Nacionalna razvojna strategija pa bo temeljila na štirih prioritetah:
– razvojno strategijo za javne investicije na podlagi štirih družbenorazvojnih prioritet države:
– pravični zeleni prehod: vlaganja v obnovljive vire energije, energetsko sanacijo stavb, železnice,
– okrepitev socialne infrastrukture: vlaganje v šole, bolnišnice, domove za starejše in javna najemna stanovanja,
– spodbujanje tehnološkega razvoja: nadgradnja javne informacijsko-komunikacijske infrastrukture, vlaganja v robotizacijo, umetno inteligenco,
– zagotavljanje polne zaposlenosti: ustvarjanje kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest v prednostnih panogah.
LMŠ:
Nesporno je, da bi ob bolj smotrnem gospodarjenju države oz. posameznih vlad ostalo več državne srebrnine in da bi njene koristi lahko uživale prihodnje generacije, ne pa da je ena generacija dobršen del zapravila. Žal je bilo veliko vrednega državnega premoženja že prodanega za velikokrat prenizko ceno, od sedaj naprej pa je predvsem čas, da dobro opravljamo in ne prodajamo več tistega, kar je še ostalo v državni lasti. V LMŠ smo za ohranitev družbeno pomembnih podjetij in kritične infrastrukture (strateških naložb) v državnem lastništvu. Zavzemamo se za učinkovito upravljanje in ohranjanje državnega premoženja. Treba ga je upravljati v skladu s smernicami korporativnega upravljanja OECD in strateško-razvojnimi interesi Slovenije.
Poleg javnih vlaganj bi bilo smiselno, za to se tudi zavzemamo, prebivalstvu omogočiti prostovoljno, neobdavčeno in varno aktivacijo bančnih depozitov za poglavitne razvojne projekte (gradnja stanovanj za mlade, energetske objekte, okolju prijazno prometno infrastrukturo, športne objekte).
Tako kot večina razvitih držav se soočamo s posledicami hitro starajočega se prebivalstva. Demografski trendi so skrb vzbujajoči in so naš poglavitni dolgoročni izziv, saj bodo javni izdatki do leta 2050 presegli četrtino ustvarjenega BDP. Zato je nujna ustanovitev pokojninsko-demografskega sklada, ki bo temeljil na ustreznih strokovnih podlagah in bo plod dialoga s socialnimi partnerji, njegov uresničljiv cilj pa bo zmanjšanje pritiska na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine in s tem varno starost.
Slovenija mora v letih, ki prihajajo, izkoristiti svoj potencial razvitosti in ozaveščenosti ter oblikovati prototip trajnostnega in na krize odpornega razvoja v sodobnem svetu, s tem pa konstruktivno sooblikovati novo podobo sveta v korist prihodnjih generacij. Pri tem bo treba upoštevati visoko stopnjo celovite odpornosti družbe in države tudi ob morebitnih različnih nacionalnih, regionalnih ali globalnih krizah. Poglavitni cilj je strateški, zeleni razvojni preboj Slovenije, ki temelji na znanju, kompetencah, konkurenčnih prednostih ter najsodobnejših tehnologijah in trendih. Za to sta nujna jasna nacionalna usmeritev in poenotenje o temeljni razvojni strategiji Slovenije, ki zahteva posodobitev Vizije razvoja Slovenije 2050 in Strategije razvoja Slovenije 2030, ob upoštevanju ključnih usmeritev Evropske komisije.
Naša dežela:
Slovenija ima vse, kar si druge države želijo. Ima izjemna naravna bogastva na čelu z odlično slovensko zemljo. Ima podjetje in uspešne ljudi. Prepričani smo, da se moramo vrniti v sebi, k svoji tradiciji. Največja izziva prihodnjih let bosta prehranska in energetska samooskrba. Na področju prehranske samooskrbe moramo torej opolnomočiti slovenskega kmeta, ki lahko edini pomaga, da ne bomo odvisni od negotovega tujega uvoza hrane.
Zavzemamo se za prehod gospodarstva v gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo. To je prihodnost Slovenije, pri čemer pa ne smemo pozabiti na nujno decentralizacijo, ki je mogoča samo, če razvijamo infrastrukturo po vsej Sloveniji (tretja razvojna os).
NSi:
Kupnina od prodaje kapitalskih naložb države se praviloma uporabi za odplačila javnega dolga. Slovenija ima izvozno usmerjeno gospodarstvo. Naša podjetja poslujejo v globalni konkurenci, zato potrebujejo spodbudno podjetniško okolje in čim manj administrativnih ovir. Vsako podjetje zna samo najbolje načrtovati svojo vizijo prihodnosti. V Novi Sloveniji se zavedamo, da so za uspeh vsakega podjetja ključni kadri, ki jih je treba ustrezno nagraditi. Naredili bomo vse, da bomo v Slovenijo pritegnili visokokvalificirane kadre iz tujine, hkrati pa zadržali domače znanje in talente.
Povežimo Slovenijo:
Država mora predvsem zagotavljati podjetnikom pogoje, da lahko ustvarjajo, ne pa jim govoriti, kako naj ustvarjajo, s pametnimi spodbudami pa omogočati, da lahko delajo še bolje. Nujen predpogoj je, da država zagotovi ustrezno osnovno infrastrukturo. Pravila so jasna in morajo veljati za vse enako, sploh v primerih upravljanja javnega denarja.
V časih energetske krize, ki se napoveduje, je treba sistematično spodbujati tiste gospodarske panoge, kjer je nižja poraba energije na enoto proizvoda in takšno modernizacijo gospodarstvo, ki bo imela za posledico nižjo porabo na enoto proizvoda. Za razvoj Slovenije so ključne tudi naložbe v povečanje števila delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. To je edini garant, da bo delovala tudi socialna država. Poleg tega pa je treba nadaljevati investicije v osnovno infrastrukturo, zdravstvo in kmetijstvo z namenom doseganja višje samooskrbe. Naša vizija je jasna: Slovenija bo do leta 2030 postala vodilno stičišče naprednih digitalnih tehnologij v Evropi.
SAB:
Slovenijo želimo umestiti v krog gospodarsko najuspešnejših držav. Prizadevali si bomo za razvojno naravnano, podjetniško usmerjeno, konkurenčno, tržno in družbeno odgovorno gospodarstvo, ki bo z rastjo dodane vrednosti in ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest zagotavljalo trajnostni razvoj – in skladne s tem bodo tudi naložbe. Spodbude in investicije države bodo usmerjene v digitalno in zeleno preobrazbo podjetij, saj bomo slovensko gospodarstvo le tako umestili v krog gospodarsko najuspešnejših držav. To bo pomembno z več vidikov, predvsem pa bomo le z uspešnim gospodarstvom lahko zagotovili višje plače, ki na koncu pomenijo tudi višje pokojnine. Naložbe v razvoj zelene industrije in zelenih delovnih mest so nujne, če želimo pospešiti gospodarski napredek in razvoj.
Kar se tiče prepoznavnosti v svetu, v SAB-u posebno mesto pripisujemo turizmu. Menimo, da je treba slednjega razvijati po načelih zelenega, inovativnega in butičnega ter tako ustvarjati edinstveno ponudbo in prepoznavnost Slovenije.
SD:
Po strogem varčevanju smo v času te vlade priča brezglavemu trošenju. Slovenija pa potrebuje pametna vlaganja: okrepljene naložbe v javne storitve, v javno infrastrukturo, v dvig dodane vrednosti gospodarstva in v zeleni in digitalni prehod. SD bomo spremenili nacionalni načrt za okrevanje in odpornost in z uporabo vseh povratnih in nepovratnih virov ustvarili 15-milijardni naložbeni paket za sektorje zdravstvenih in socialnih storitev, za dvig produktivnosti gospodarstva, gradnje javnih najemnih stanovanj, mobilnosti, obnovljivih virov in energetskih omrežij.
Z gospodarnimi vlaganji in s pametno uporabo razvojnih virov bomo dosegli razvojni preboj.
SDS:
Dejstvo je, da vlada Janeza Janše ni ne v mandatu v letu 2012 ali trenutnem mandatu prodala nobenega državnega podjetja. V vladi smo v tem mandatu pripravili predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, na podlagi katerega bi 40 % prejetih dividend in 40 % kupnin od prodaje domačih kapitalskih naložb sklada nakazali v pokojninsko blagajno ZPIZ, 10 % dividend bi letno namenili za sofinanciranje politike za skrb starejših, 10 % dividend pa se bi namenilo za ukrepe družinske politike in štipendiranja. Preostala sredstva bi se namenilo za akumulacijo naložb države.
Vlada je tudi dokazala, da vlaga v projekte, ki imajo multiplikativni učinek in bodo Slovenijo ponesli v najrazvitejše države sveta. Današnje investicije so namenjene realizaciji zelenega in digitalnega prehoda slovenske družbe, gradnji trajnostne infrastrukture, kot so železnice, cestne povezave, kolesarskih stez, krepitvi energetskega omrežja in energetske neodvisnosti Slovenije.
Da bo slovensko gospodarstvo prepoznavno v tujini, bomo še naprej sledili začrtani smeri našega gospodarskega programa, na podlagi katerega Slovenija dosega rekordne gospodarske rezultate. V SDS se zavzemamo za spodbujanje panog, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega in panog, na podlagi katerih bo Slovenija lahko čim učinkoviteje izvedla zeleni in digitalni prehod.
SNS:
Na žalost je večina Slovenije že razprodana in so jo razprodale prejšnje vlade, zdaj tujec prodaja tujcu, denar od prvotne prodaje pa je izginil v privatne žepe.
