Vprašanji politikom: Kako se soočili z industrializacijo? Kje zaposliti ljudi?
V začetku aprila smo bralce pozvali, naj pred volitvami v državni zbor prvakom strank zastavijo vprašanje, ki jih zanima. Zbrali smo 15 vprašanj in jih posredovali 10 strankam, ki jim po javnomnenjskih raziskavah sicer kaže najbolje, a ne dosegajo nujno parlamentarnega praga. Odgovore strank objavljamo po abecednem vrstnem redu.
Bralka Ana: Kako se boste soočili s prihajajočo industrializacijo, kjer bo potrebnega manj kadra. Kje zaposliti ljudi?
To so odgovori strank
Gibanje Svoboda:
V Gibanju Svoboda bomo prek državnih razpisov in javnih investicij spodbujali naložbe v tehnologije prihodnosti. Vse javno financirane naložbe bodo morale imeti merljive učinke za družbo in za zaposlovanje. Priložnost vidimo zlasti v investicijah v umetno inteligenco, kvantne tehnologije, kibernetsko varnost, tehnologije veriženja podatkovnih blokov, robotiko itn. Vseskozi bomo z javnimi razpisi in prikazom dobrih praks spodbujali aplikativno uporabo teh tehnologij pri razvojnih projektih. S spodbujanjem digitalnega prehoda in inovativno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) bomo krepili razvojno-inovacijsko sposobnost gospodarstva, spodbujali večjo konkurenčnost, povečevali prisotnost na globalnih trgih, krepili kompetence zaposlenih in vodstvenega kadra ter spodbujali uvajanje robotizacije in avtomatizacije. Oblikovali bomo spodbude za mala in srednja podjetja (MSP), ki želijo preko e-poslovanja internacionalizirati svoje poslovanje in s pomočjo digitalizacije vstopiti na tuje trge.
Levica:
Tehnološki razvoj je treba podvreči javnemu nadzoru in ga usmeriti v zadovoljevanje družbenih potreb, ne pa ga prepuščati zasebnikom, ki jih žene profitni motiv. Poleg tega mora vsako politiko tehnološkega razvoja spremljati močna socialna politika, ki je sposobna pravočasno sanirati vse potencialno škodljive učinke avtomatizacije. Ključen ukrep, ki ga zaradi avtomatizacije in robotizacije proizvodnje zagovarjamo v Levici, je skrajševanje delovnika. Zato bomo postopno skrajševali delovni teden na največ 32 ur tedensko, tako da se zagotovi petdnevni tedenski delovnik po šest ur dnevno oziroma štiridnevni delovni teden po osem ur dnevno.
V Levici se bomo zavzemali tudi za ustvarjanje kvalitetnih in dobro plačanih delovnih mest v ključnih dejavnostih kot so vlaganja v obnovljive vire energije in energetsko sanacijo ter v krepitev socialne infrastrukture (vlaganje v šole, bolnišnice, domove za starejše in javna najemna stanovanja). Država mora poskrbeti tudi za krepitev in nadaljnji razvoj domačih podjetij, ki imajo velik vpliv na zaposlovanje (npr. Mercator, Gorenje).
LMŠ:
To, da bo četrta industrijska revolucija potrebovala manj ljudi predvsem zaradi novih tehnologij, ni nujno res. Drži le, da bomo potrebovali drugačne profile, ker bodo nekateri poklici izginili, a vendar se bodo razvili novi. V skladu s tem je nujno, da država vse ravni izobraževanja ter usposabljanja posodablja in nadgrajuje ob upoštevanju dejstva, da je digitalizacija tista, ki zaznamuje našo prihodnost. Zato moramo zagotoviti organiziran sistem dokvalifikacij in prekvalifikacij kot osnove vseživljenjskega učenja ne glede na starostno skupino.
Naša dežela:
Vrzel med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela mora zapolniti kakovostni izobraževalni sistem. Smo za krepitev sistema vajeništva, poklicnega izobraževanja ter praktičnega usposabljanja z delom v delovnem procesu. Vzpostaviti je treba praktični izobraževalni sistem in hiter prenos uporabnega znanja. Predmetniki na visokih šolah so prilagojeni predavateljem, ki so na voljo. Pri sestavljanju predmetnika bi bilo potrebno najprej preveriti potrebe in za tem tvoriti strukturo. Mladim je potrebno podrobno predstaviti kmečki in obrtniški poklic. Seznaniti jih je treba z dejstvom, da kmet ni samo kmet, ki 'kida gnoj'. ampak da mora biti dober kmet agronom, gozdar, živinozdravnik, gospodarstvenik, vremenoslovec, organizator, načrtovalec itd. Smo za hipno posodobitev programov izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja učiteljev ter zagotovitev takih pogojev, da bodo šole oz. učitelji ter drugi strokovni delavci znali in zmogli udejanjiti inkluzivno, digitalno in zeleno izobraževanje (cilji EU), spodbuditi razvoj nadarjenih, nadomestiti učne primanjkljaje otrok iz nespodbudnih družinskih okolij in jih podpreti pri učenju, npr. z mentorji ter vso razpoložljivo šolsko opremo (računalniki, knjižnice).
NSi:
Delež 'robotov' v slovenski industriji je že sedaj med največjimi na svetu, sočasno pa se srečujemo s pomanjkanjem delovne sile. Strah, da bo robotizacija nadomestila ljudi, je odveč. V Novi Sloveniji dajemo velik poudarek na preoblikovanje učnega sistema, ki naj sledi potrebam gospodarstva. Ker se Slovenci hitro staramo, pa moramo zagotoviti boljše delovne razmere in primerno plačilo v sektorjih dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva, saj bo potreba po teh kadrih vsako leto večja.
Povežimo Slovenijo:
Država mora predvsem odklepati potenciale neodvisnih posameznikov. Vse, kar potrebujemo od naše države, je, da nam zagotovi varno okolje in enake možnosti, predvsem pa, da nas pri razvoju našega potenciala čim manj ovira. Verjamemo, da bo pregovorna slovenska iznajdljivost le tako zmožna odgovoriti na vse izzive prihodnosti.
SAB:
Pri tem vprašanju je bistvenega pomena, da se kader, ki se izobražuje, izobražuje za poklice, pri katerih je dejansko visoko povpraševanje po delavcih. V SAB smo denimo večkrat poudarili, da mora izbira poklica ostati svobodna, lahko pa s štipendijsko politiko spodbujamo mlade, da se odločajo za deficitarne poklice. Tovrstne napore in usmerjanja bo treba v okviru spremenjenih razmer, ki jih bo povzročila industrializacija, še okrepiti.
SD:
Socialni demokrati želimo v socialnem dialogu doseči postopno skrajšanje delovnega časa, tako da bomo leta 2030 delali skupaj 32 ur na teden bodisi s skrajšanjem dnevnega delovnika bodisi z dodatnim prostim dnevom v tednu. To je tudi odgovor na nove okoliščine dela, pa najsi gre za povečano nujnost mobilnosti zaposlenega v storitvenem sektorju ali za avtomatizacijo in robotizacijo v kmetijstvu in proizvodnji. Gre za zahtevno spremembo, ki vpliva na vse družbene in gospodarske sektorje, zato je nujno, da je dosežena postopno in s soglasjem socialnih partnerjev.
SDS:
Za zdaj imamo tako v Sloveniji kot tudi v drugih razvitih državah problem, da je kadra premalo. Najprej se je treba soočiti s tem izzivom. Za usklajevanje potreb na trgu dela, kamor sodi tudi vprašanje delovnih mest v prihodnosti, je treba prilagoditi izobraževalni sistem. Žal je ta še vedno zelo rigiden in se nekatere izobraževalne institucije oklepajo starih vzorcev ter izobražujejo kadre, za katere na trgu ni povpraševanja. Zagotovo v Sloveniji še dolgo ne bomo imeli problema, da bo kadra preveč, ampak bodo razmere ravno obratne.
SNS:
Treba bo manj nekvalificiranega kadra, strokovni kader bo pa še vedno zelo želen in nujen.
