Vprašanji politikom: Vas skrbi majhna rodnost v Sloveniji? Kako bi jo dvignili?
V začetku aprila smo bralce pozvali, naj pred volitvami v državni zbor prvakom strank zastavijo vprašanje, ki jih zanima. Zbrali smo 15 vprašanj in jih posredovali 10 strankam, ki jim po javnomnenjskih raziskavah sicer kaže najbolje, a ne dosegajo nujno parlamentarnega praga. Odgovore strank objavljamo po abecednem vrstnem redu.
Bralka Ana: Vas skrbi stopnja rodnosti v Sloveniji? Kakšen načrt imate za povečanje rodnosti in za koliko bi jo dvignili do leta 2030 (trenutno je 1,6-odstotna)?
To so odgovori strank:
Gibanje Svoboda:
V Sloveniji poteka demografski prehod v družbo z naraščajočim deležem starejšega prebivalstva, ki se bo v prihodnjih desetletjih še okrepil. Demografsko vprašanje je v tem kontekstu eno od pomembnejših za prihodnji razvoj naše države in družbe. Zato moramo mladim omogočiti prihodnost, ki bo podprta z njihovimi željami po družinskem življenju in osebnem ter poklicnem razvoju. V Gibanju Svoboda podpiramo vse tiste ukrepe, ki pri odločanju o rojstvu otrok ne vplivajo negativno na kakovost življenja v smislu zaposlitvenih možnosti, zasledovanja še drugih življenjskih ciljev in splošnega zadovoljstva ter doseganja lastnih idealov dobrega življenja. Mladim moramo primarno ponuditi učinkovite rešitve za reševanje stanovanjske problematike, zaposlitvenih možnosti ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Levica:
Bolj kot stopnja rodnosti nas skrbi revščina. Z dohodkom nižjim od praga tveganja revščine je v letu 2020 živelo približno 254.000 prebivalcev Slovenije, od tega 97.000 upokojencev. Kriza, s katero se ubadamo, torej ni demografska, ampak socialna. Zato je nujno treba dvigniti višino denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, prav tako zagotoviti, da bodo vsi upokojenci prejeli višje in dostojne pokojnine, mladim pa omogočiti varne zaposlitve in dostopna stanovanja.
LMŠ:
Slovenija je čudovita država za bivanje in ustvarjanje družine. Mladi bodo ostajali doma, če jim bomo olajšali možnost osamosvojitve, da si lahko ustvarijo dom, ter zagotovili čim več delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Z demografskimi izzivi, nizko rodnostjo se soočajo skoraj vse države EU. Zavedamo se, da se tukaj ne da nič spremeniti na kratek rok, sistematična dolgoročna politika, ki spodbuja zgoraj navedeno, pa bo zanesljivo prispevala k temu, da se bo tudi v Sloveniji dvignila rodnost.
Naša dežela:
Mladi se bodo odločali za ustvarjanje družine v Sloveniji, če bodo za to imeli primerne razmere. Zato je vprašanje rodnosti vprašanje ukrepov na področju mladih. Mladi potrebujejo sistemske in celostne politike, ki bodo reševale njihove stanovanjske probleme, razmere na trgu dela in jih podpirale pri njihovih odločitvah za želeni stil samouresničevanja. Mladi potrebujejo našo podporo na posebej pomembnih življenjskih prelomnicah – ko se odločajo za smer študija, zaključujejo študij, si iščejo stanovanje in zaposlitev ter pri ustvarjanju družine. V Naši deželi se zavedamo, da mladi ne bodo uresničili svojih potencialov, če jim ne bomo zagotovili podporne mreže tam, kjer jo najbolj potrebujejo: cenovno dostopna in za življenje dostojna stanovanja po zaključku študija, možnosti zaposlovanja in okolje, ki podpira družinsko življenje.
Država mora z olajšavami in bonitetami za mlade družine spodbujati rodnost. Spoštovati moramo njihove različne potrebe in temu prilagoditi sistemsko podporo družinam.
NSi:
Ključ za rešitev demografskega izziva vidimo v mladih družinah, ki imajo rešeno stanovanjsko vprašanje, varno zaposlitev in možnost usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Z davčnimi olajšavami pa želimo poskrbeti, da družine z otroki ne bodo v slabšem finančnem položaju kot družine brez otrok. Podrobne rešitve najdete v našem volilnem programu.
Povežimo Slovenijo:
Vprašanje demografije je eno ključnih strateških vprašanj prihodnosti Slovenije. Najprej bomo ustvarili razmere, da si bodo mladi lahko sami rešili stanovanjski problem. Ob rešenem stanovanjskem vprašanju pa tisti, ki si želijo ustvariti družino, potrebujejo enake razmere za razvoj svojega potenciala v domačem kraju (ne samo v centru države), zato bomo veliko pozornosti posvetili regionalizaciji, preko katere bomo zagotavljali tudi boljši dostop do vrtcev, šol in preostalih institucij.
SAB:
Stopnja rodnosti seveda skrbi. Pri odločitvah parov za otroke pomembno vlogo igra dejstvo, v kakšno državo se bodo ti otroci rodili in kaj jim bodo kot starši lahko ponudili. Trenutna stanovanjska problematika zagotovo ni spodbudna. Po našem mnenju je tako najbolj ključno pristopiti k reševanju stanovanjske problematike (v SAB predlagamo državno jamstveno shemo, s katero bi država pomagala mladim pri reševanju prvega stanovanjskega problema, prav tako je treba zgraditi več neprofitnih najemniških stanovanj), pa tudi z vsemi politikami spodbujati gospodarstvo, saj le uspešno gospodarstvo zagotavlja višje plače, ki prav tako igrajo vlogo pri odločanju za otroke. Pomembnopa je tudi, da se staršem čim bolj omogoči kvalitetno usklajevanje družinskega in službenega življenja. V SAB se denimo zavzemamo za uvedbo fleksibilnega delovnika in možnost dela od doma po dogovoru z delodajalcem.
SD:
Za povečanje rodnosti je treba ustvariti dobre razmere za družine in vzdrževanje otrok, dobre in vzdržne javne sisteme, kot sta zdravstvo in šolstvo. V SD načrtujemo brezplačen vrtec za vse otroke, brezplačno šolsko prehrano (za osnovnošolce že od septembra 2022), razširitev brezplačnih knjig in delovnih zvezkov na celoto osnovno šolo. Ob tem je prioriteta reševanje stanovanjske problematike – izgradnja 10.000 najemnih stanovanj, razpolovitev sedanjih tržnih najemnin in njihova državna regulacija (350 evrov za 65 m2 stanovanja v Ljubljani), vpeljava sistema zadružništva, povečanje števila študentskih postelj.
Predlagamo enotno vstopno točko za novorojenčka – olajšanje administrativnih postopkov.
V soglasju z delodajalci in tam, kjer je to možno, predvidevamo postopno skrajševanje delovnika na 32 ur, kar bo omogočila več kakovostnega časa za preživljanje z družino. Pomembna točka našega programa je tudi boj s sistemsko prekarnostjo, ki so je deležni predvsem mladi.
SDS:
Da, zato smo že sprejeli številne ukrepe na področju družinske politike. Zavedamo se, da denar ni edini motiv, ki bi prepričal družine, da imajo več otrok, ampak k temu prispeva več dejavnikov. Zagotovo je eden od njih tudi prijazno in družini naklonjeno družbeno okolje. Pomembna je tudi stanovanjska politika in ukrepi za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. V času delovanja vlade Janeza Janše je bilo sprejetih res veliko ukrepov, ki bodo olajšali življenje mladih družin, da se bodo lažje odločile za otroke, npr.:
– Brezplačen vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke:
– Pomoč ob rojstvu otroka, ki je enkratni prejemek ob rojstvu otroka, se je dvignila iz 286,72 EUR na 350 EUR.
– Starševski dodatek se je z 258,09 EUR dvignil na višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 402,18 EUR. Starševski dodatek je namenjen staršem, ki niso zavarovani za starševsko varstvo (npr. študentke/-je, nezaposleni). Prejemajo ga eno leto od rojstva otroka.
– Najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila, osnova za manjkajoče mesece pri izračunu nadomestila in začetna osnova za nadomestilo brez dopusta se je dvignilo na enako višino, kot je osnovni znesek minimalnega dohodka v bruto znesku, to je 543,29 EUR bruto (402,18 EUR neto). Do 31. 12. 2020 je znašalo najnižje izplačilo nadomestila 331 EUR bruto.
– Programi v podporo družini: zvišanje sredstev za programe v podporo družini (več kadrov in obseg storitev).
– Jamstvena shema za mlade za pridobitev prvega stanovanja ali gradnjo .
SNS:
Mladina naj več seksa in naj se manj ukvarja z LGBT-variantami.
