Vprašanje za milijon dolarjev: Vodka ali goveja juh’ca?
Medtem ko v Sloveniji opozarjamo na izginjanje zim in ledenikov, se je Toli skozi rusko etapo Misije: Triglavski ledenik v Peking počutil odlično. Njegovih pet spremljevalcev pa se je kljub skandinavskim pripravam na sibirsko zimo pogosto spraševalo, ali se ob večerih pogreti z govejo juho ali vodko.
SHL: Moskva, –10 ºC in podzemni ruski muzej
Ekipa Studia Peking je finsko-rusko mejo prečila v zgodnjih januarskih dneh in se na prvi postaji ustavila v Sankt Peterburgu. Če so bila dotakratna mesta nabita s trajnostnimi praksami in olimpijsko zgodovino, so ruske ulice Misiji ponudile še nekoliko drugačno vsebino. Balalajke in mraz poskrbijo za prvi vtis. Vzhodnoevropski melos se pomeša s fasadami mnogoterih ruskih arhitekturnih slogov, ki se nadgrajujejo že od 8. stoletja.
Ciril je med svojim spoznavanjem prestolnice našel eno najbolj zanimivih odkritij – pod zemljo. Sprehod skozi moskovski metro daje vtise, ki smo jih Slovenci bolj vajeni v muzejih. Ogromni lestenci, stenski mozaiki, okrancljana stopnišča in keramični detajli pripovedujejo zgodbe starejše in novejše ruske zgodovine, tiri med 223 postajami pa se pod Moskvo razprostirajo na skoraj 500 kilometrih. Zanimivo dejstvo pa je, da k bleščeči podobi prispevajo tudi barve iz Slovenije – nekaj vlakov Mosmetroja je namreč pobeljenih z barvami podjetja Helios.
SHL: Čeljabinsk, –15 ºC in skok iz Evrope v Azijo
Za Moskvo je ekipa Misije: Triglavski ledenik v Peking za seboj pustila že debelih 6000 kilometrov, a Tolijeva pot še ni bila na polovici. Omembe vredno je še posebej dejstvo, da je vsak kilometer vožnje po zaledenelih ruskih dvosmernicah bistveno večji podvig kot ležerna medmestna vožnja po Sloveniji. Misija je tako zares postala misija, podvig pa se je spet izkazal za olimpijskega.
Rastoče občinstvo, ki je za Cirila in ekipo navijalo od doma, je v dneh, ki so sledili Moskvi, štelo mesta. Kstovo, Kazan, Ufa, Čeljabinsk, Isim, Tatar. Bere se kot lestvica kakšne vzhodne nogometne lige, a vsako mesto je postreglo z večstoletno zgodovino, več sto tisoč prebivalci in ogromno razdaljo pred naslednjo postajo.
Po meji med Evropo in Azijo so temperature na dober dan zrasle le še na 10 pod ničlo. Ciril in Toli sta ločnico med celinama simbolno prestopila kar peš.
SHL: Novosibirsk, –24 ºC in najslabša novica na Misiji
Sibirija ni razočarala, je pa zaskelela. Po grlu z vsakim požirkom presneto hladnega zraka in globoko za nohti. Čeprav začuda hkrati prstov ni bilo več čutiti. Tudi vodičko Marino, vajeno Sibirije, je zeblo. Po 8000 kilometrih na cesti se dnevi začnejo zlivati in z vsakim dlje od doma je raslo tudi domotožje. A Sibirija ob svoji neizprosnosti tudi preseneti. Čeprav sibirskega tigra niso videli, je odprava v eni točki sledila še težjim sibirskim sesalcem.
Proti koncu ruske etape pa je misijo izzivov in zmagoslavij presenetila novica, da zaradi poostrenih razmer organizacije pekinških olimpijskih iger Ciril z ekipo Studia Peking ne bo mogel prestopiti kitajske meje. Enako, so sporočili, velja za ves tovor, brez izjeme. Po 10.020 kilometrih je bilo treba sprejeti odločitev in Tolija poslati v Peking z letalom. Natančneje – z mednarodnega letališča v Irkutsku proti olimpijskemu mehurčku v kitajski prestolnici.
SHL: Irkutsk, –29 ºC in hoverkraft na ledenem Bajkalskem jezeru
Ekipa je do najbolj vzhodne točke prevozila 11.560 kilometrov. Četrt poti okoli ekvatorja. In uspešno prepeljala Tolija do točke, s katere je tudi varno dospel do cilja. Slovo je bilo nemudno in nenavadno, a prav zadnja točka poti je nekako simbolno povezala niti in sklenila rusko poglavje. 1500 km do Pekinga, 4200 km do severnega pola in 11.600 km do Triglava. Pod Cirilom in ekipo skoraj 1600 metrov globoko jezero, nato 30 centimetrov ledu, okrog njih pa na kilometre ničesar. Samo 30 let star ruski hoverkraft, ki bo brezhibno vžigal vsaj še 40 let.
Na ledeni plošči Bajkalskega jezera se za Cirila, Aleno, Tomaža, Roka in Marka končuje epska pot. Od Triglavskega ledenika 2500 metrov visoko do ledenega Bajkalskega jezera, ki je v Rusijo zarezano tako globoko, da dno seže v kriptodepresijo. Slovenski led se je tam poslovil od ruskega, ekipa pa bo zadnjo etapo Misije spisala na poti proti Sloveniji.
SHL: Triglavski ledenik, –2 ºC in skorajšnje izginotje
Misija: Triglavski ledenik v Peking s potjo čez svet ozavešča o največjem izzivu naše generacije. Segrevanju ozračja in uničujočih vplivih, ki jih ima na okolje. Toli je sicer potoval pozimi, kar je pot svojevrstno nekoliko olajšalo, a dejstvo je, da tako nizke temperature, kot jih je izkusila ekipa od Osla naprej, doletijo Triglavski ledenik le še v zimskih mesecih. Talilna sezona na drugi strani je vse daljša, ledenika pa vse manj. Partner projekta, Geografski Inštitut Antona Melika, ugotavlja, da smo morda zadnja generacija, ki še lahko vidi ledenik v živo. Potem ko je na istem mestu vztrajal 20.000 let.
Naročnik oglasne vsebine je Pivovarna Laško Union
