Vreme še naprej preseneča: padajo že prvi aprilski rekordi
Slovo od marca je bilo nadpovprečno toplo. Po podatkih Arsa je odklon temperature zraka od povprečja v obdobju med letoma 1991 in 2020 znašal kar 3,0 °C, kar umešča letošnji marec na visoko drugo mesto najtoplejših marcev (vsaj) od leta 1950. Še več, nadpovprečno toplo vreme je prineslo tudi že prve aprilske temperaturne rekorde!
Na meteorološki postaji v Osilnici so izmerili kar 30,2 °C. Izjemne temperaturne rekorde so izmerili tudi drugod po Evropi. Najmanj 30 °C so izmerili še na Češkem, v Avstriji, na Hrvaškem in v Nemčiji.
Z marcem, ki je bil tudi nadpovprečno namočen, smo prekinili petletni niz suhih marcev. Od začetka marca so namreč vreme oblikovali jugozahodni vetrovi, ki so prinašali pogoste padavine, še zlasti v zahodni Sloveniji. Večja količina padavin je padla ob prehodu vremenskih front 28. marca in 1. aprila, padavine pa so se pogosto izlile tudi v popoldanskih plohah in nevihtah. Od začetka marca do prvih dni aprila je v nižinskem vzhodnem delu Slovenije skupno padlo okoli 10 mm, v osrednjem delu od 20 do 40 mm, na severozahodu pa od 40 do 100 mm dežja.
Zeleno in živahno
Rastne razmere so bile v takšnem nadvse ugodne, še več, bile so izjemne! Zato smo lahko že hitro opazili porast travne ruše, množično se odpirajo cvetovi sadnega drevja, tudi na hladnejših območjih, na vrtovih je živahno, zelen pridih dobivajo tudi gozdovi. Gozdne in travniške rastline so v fazah aktivne rasti, odpirajo se brsti večine grmovnatih in drevesnih vrst. Začetek polne fenološke pomladi z olistanjem naznanja divji kostanj. Letošnje olistanje te drevesne vrste je med najzgodnejšimi v zadnjih 70 letih. Izjemne temperature ter ugodno stanje vodne zaloge v tleh so trave in ozimne posevke pognali v intenzivno rast.
Razmere so bile primerne za izvajanje spomladanskih agrotehničnih ukrepov, na primer gnojenja, priprave tal, škropljenja ... Skrb pred hladnimi vdori arktične zračne mase proti jugu pa na začetku aprila še vedno ostaja, še posebno zato, ker je fenološki razvoj vegetacije od 10 do 14 dni zgodnejši od dolgoletnega povprečja 1991–2020.
Dišeči cvetovi
Španski bezeg ali navadni španski bezeg spada v družino oljkovk, v kateri so širokolistna zelenika, oljka, kalina, forzicija in jasmin. Španski bezeg (Syringa vulgaris), tudi majnica, navadna lipovka, jorgovan ali siringa, je vrsta grmovnic iz rodu Syringa z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi. Cvet je izjemno dišeč, običajno vijoličnih odtenkov, novejše sorte pa imajo rdeče, bele in celo rumene cvetove.
Zaradi zgodnjega cvetenja španski bezeg simbolizira začetek pomladi in prebujanja vegetacije. Je listopadni grm ali majhno drevo, ki izvira z balkanskega polotoka. Zelo je cenjen zaradi enostavnega gojenja in vzdrževanja, odlične odpornosti proti mrazu in dobre odpornosti proti boleznim. Zaradi teh lastnosti spada med rastline, ki jih najpogosteje sadimo. V naravi lahko grm španskega bezga zraste do pet metrov v višino, z obrezovanjem pa ga zlahka vzdržujemo na želeni višini.
