Boj proti toči: kaj na severovzhodu Slovenije izpuščajo iz letal in kako škodljivo je to?
Komaj smo se znebili peklenske vročine, že nas je doletela nova nadloga – silovita neurja, ki kar prehajajo iz enega v drugo. Zadnje dneve so zaznamovali obilica padavin, orkanski veter in tudi uničujoča toča. Zadnji bi se lahko vsaj deloma izognili, a kaj ko imamo letalsko protitočno zaščito na voljo zgolj na severovzhodnem delu države. Pa to ni edina težava.
»Vreme je taka zadeva, da bitko lahko dobimo, vojne pa nikoli. Bes narave lahko omiliš, v nekateri primerih pa še tega ne,« pravi Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor, ki zagotavlja letalsko protitočno zaščito. V zadnjem tednu je bilo njihovo letalo v zraku vsak dan po uro ali dve, potem ko se jim je z državo šele sredi junija uspelo dogovoriti o opravljanju 23 ur storitev. Dober mesec kasneje so jih pokurili že 10, pri preprečevanju toče na tem območju pa so precej uspešni, pravi sogovornik: na severovzhodu so namreč imeli enako intenzivne nevihte kot drugje, a ogromnih škod, vsaj kar se toče tiče, ni bilo.
V pogodbi dogovorjene ure se počasi iztekajo. In ko bodo »na 20. uri, bomo rekli, ali sprejmejo aneks ali pa bo tolklo po Sloveniji,« je neizprosen Kralj. Po njegovih besedah že s temi sredstvi, za katera so se dogovorili – pogodba je vredna slabih 300.000 evrov –, delajo z minus dodano vrednostjo.
23 ur zračne obrambe proti toči je naročila država.
Trenutno se v boj s točo podajajo z enim letalom, s točo pa si želijo spopasti z dvema. Okrepili so se še z enim letalom, a ga je treba opremiti za delovanje. Nič ne gre čez noč: vsaka sprememba na letalu pomeni leto in pol za pridobivanje papirjev, potarna Kralj. In piloti seveda »ne rastejo ravno na hruškah«. Pri njih piloti zaslužijo manj kot v kakšnem letalskem podjetju. Zato se jim dogaja, da jih izučijo, ustrezno izobrazijo, nato pa jim piloti uidejo na bolje plačana delovna mesta.
Potrebovali bi tudi vremenski radar, poudarja Kralj: »V obrambi pred točo je pomembno, da imaš sliko takoj. V 15 minutah se lahko spremeni marsikaj.« V mariborskem centru ga nimajo, medtem ko imajo Avstrijci, tako Kralj, v vsakem centru svoj radar – izdelek ljubljanskega podjetja (!) in stane okoli 24.000 evrov. »Lokacijo imamo, vendar ne tudi radarja, ki bi ga nujno potrebovali za dobro ali – če hočete – varno delo.«
Sejanje oblakov
Zanimalo nas je, kako poteka njihov dan v pričakovanju neurja. Kralj pojasni, da zaposleni vestno spremljajo dogajanje na nebu. Imajo dežurno posadko, pilota in kopilota, ki se na podlagi radarske slike sama odločita, kdaj in kam se gre.
»Podpore iz naše strokovne agencije nimamo, neke podatke so nam želeli zaračunavati,« pravi in doda, da so si zato poiskali svoje vire. Tako jih pridobivajo od drugod, kjer je to malodane zastonj, ali pa jim preprosto kakšno uslugo vrnejo. Omenja avstrijske in mednarodne radarje, kjer da so slike tudi ažurnejše kot na tistem v lasti Agencije RS za okolje.
Ko se pokažejo razmere, v katerih morajo posredovati, so v petih minutah v zraku. V zraku sledi sejanje oblakov. »To pomeni, da iz letala v zrak spuščajo saje srebrovega jodida, ki za nas ni nevaren,« razloži Kralj. Ko se ta snov dotakne tal, razpade na srebro (in ne kot zmotno pravijo nekateri na živo srebro) in jod. Besede nekaterih, da je posipavanje škodljivo, označi za larifari in nagajanje kvazistrokovnjakov.
Nevihta nima delovnega časa
V zadnjih dneh se nevihte s točo dogajajo ne le čez dan, ampak tudi zvečer in ponoči. A takrat letalska protitočna enota ne more delovati. Mariborsko letališče je namreč odprto od 8. do 19. ure. Darko Kralj zato predlaga, da bi bilo letališče, kjer po njegovih ocenah 90 odstotkov operacij opravijo prav oni, odprto vsaj za njihov center.
»Intervencija traja, dokler ima oblak energijo, da črpa vlažen zrak. Navadno je to med pol ure in tremi urami. Čisto odvisno od oblakov.«
Najboljša zaščita pred točo
Ministrstvo za kmetijstvo pravi, da sta najboljša zaščita pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Deloma se strinja tudi Kralj. Prekrivanje z mrežami je po njegovem mnenju dobra ideja za območja, kjer so trajni nasadi, a imajo mreže tudi eno slabost: ko je količina toče večja, jih podre. Zato nadgrajuje idejo ministrstva s tripartitnim sistemom, ki ga izvajajo v nekaterih državah: aktivna obramba pred točo z letali in podobno, zavarovanje, ki je sprejemljivo za zavarovance, in fizična obramba z mrežami, kjer je to mogoče.
Kralj je prepričan, da bi v Sloveniji morala vznikniti še dva protitočna centra: po enega bi morali imeti na Dolenjskem in na Primorskem, da bi pokrili kmetijsko intenziven del Slovenije. Težje pa je pokriti Gorenjsko – zaradi ljubljanskega letališča pa tudi zaradi tamkajšnjega terena. Ocenjuje, da bi to Slovenijo stalo dva milijona na center, a s tem bi lahko marsikateri dogodek precej omilili, če ne celo preprečili: »Če en sam tak oblak rešimo, je vsako financiranje upravičeno. Letno financiranje je namreč mnogo manjše kot škoda zaradi enega takega oblaka.«
Glede na pogostost pojavljanja toče bo vsekakor treba nekaj narediti. Kralj opozarja, da je to dejal tudi predsednik vlade Robert Golob. Upa le, da bodo dovolj pametni in da bodo k pripravi ustreznih podlag povabili ustrezne strokovnjake. Teh se ne dobi na fakultetah, ustreznega znanja pa ni moč pridobiti v letu ali dveh, je sklenil.
