AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED
Vremensko spremenljivo poletje, kmetje hitijo
To moti dela na poljih, kjer te dni brnijo kombajni; žetev ječmena je v polnem teku, pšenica nanjo še čaka.
Odpri galerijo
Letošnje poletje je zelo vremensko variabilno. Nekaj suhih in vročih dni prekine hladna fronta, ki pogosto prinese nalive, veter, ponekod tudi točo. Pogosto piha okrepljen veter. Takšen je bil tudi začetek drugega julijskega tedna. To pogosto zmoti dela na poljih, kjer v zadnjih dneh brnijo kombajni. Suho vreme so izkoristili pridelovalci ječmena, žetev je v polnem teku.
Po statističnih podatkih so ozimni ječmen slovenski kmetovalci posejali na skupaj 22.676 hektarjev njiv, ozimno pšenico pa na 28.273 hektarjev. Vegetacijsko obdobje žit je zaznamovalo zimsko in spomladansko suho vreme, ponekod so posevki nižji in razredčeni. Kljub temu se obeta na tleh z boljšo vodnozadrževalno sposobnostjo zelo dober pridelek, na prodnatih pa predvsem v severovzhodni Sloveniji od 20 do 30 odstotkov manjši zaradi spomladanske suše. Zaradi suhega spomladanskega obdobja so bili k sreči posevki dokaj zdravi.
Pšenica na žetev v večini še čaka. Marsikje so žitna polja polegla ob močnih nalivih. Če bo vreme v prihodnjih dneh ugodno in ne bo preveč padavin in toče, tudi pšenica lahko prinese soliden pridelek. Padavine v času dozorevanja lahko poslabšujejo kakovost.
Prazna strnišča po žetvi ječmena je treba primerno obdelati, saj s tem zmanjšamo zapleveljenost. Strniščna obdelava je tudi ukrep za preprečevanje poletne suše, saj s tem poleti zadržujemo vlago v tleh, preprečimo izhlapevanje vode in povečamo vpojnost tal za padavinske vode ter aktiviramo biološke procese v tleh in izboljšamo stabilnost tal. Strnišče obdelamo takoj po žetvi. Zdrobljeno slamo je treba plitvo vdelati v tla in zgornji sloj izravnati, da se omogoči vznik izpadlih zrn žita in plevela. Po dveh do treh tednih, ko vse ozeleni, izvedemo drugo fazo obdelave, in sicer vse podorjemo ali vdelamo v tla.
Tako se znebimo plevela in tudi vznikla semena požete kulture se ne bodo pojavljala kot plevel v naslednji kulturi. V izrazito suhih letih je treba strnišče obdelati takoj po žetvi, saj se tla v nekaj dneh popolnoma izsušijo. Take njivske površine veliko bolje zadržujejo padavine in so manj občutljive za zaskorjenje in erozijo. S tem zmanjšujemo zbitost tal, ki jo vedno pogosteje povzročamo pri spravilu pridelkov v mokri jeseni. Nadaljnja poletna ali jesenska brazda se po strniščnem oranju veliko lepše obdeluje.
Breskve zorijo od sredine julija do septembra. V Sloveniji dobro uspevajo na Primorskem, še posebno v Vipavski dolini, drugod do nadmorske višine 200 metrov, predvsem v vinorodnih območjih. Med cvetenjem je zelo občutljiva za mraz. K nam so jih prinesli Rimljani nekje med tretjim in četrtim stoletjem. Danes je v svetu priznanih več kot 2000 sort; vsako leto prihajajo na trg od žlahtniteljev nove in nove. Tudi pri nas lahko izbiramo med številnimi sortami. Med sabo se ločijo po številnih lastnostih, ena takih je čas zorenja.
Plodovi so žametno dlakavi, sortno značilno rumeno-rdeče obarvani, okroglasti ali sploščeni, v premeru veliki do sedem centimetrov. Koščica je trda in globoko razbrazdana. Zgodnje sorte so običajno kostenice, kar pomeni, da se meso ne loči od koščice, ali polcepke, če se delno loči od koščice. Poznejše sorte so cepke, kar pomeni, da se meso zlahka loči od koščice. Obiramo zrele plodove, ko se plod na odtis malo zmehča. Breskve na drevju ne dozorevajo sočasno, zato jih obiramo od dva- do trikrat, odvisno od vremena in sorte. Za takojšnjo uporabo jih pustimo na drevju, da popolnoma dozorijo, to ugotovimo po spremembi osnovne barve in trdote mesa. Tudi breskve za predelavo pustimo, da na drevju dozorijo do užitne zrelosti.
Sadeži, namenjeni za prodajo, se obirajo nekaj dni pred užitno zrelostjo, ko začnejo spreminjati osnovno zeleno barvo v rumenkasto, a se še ne mehčajo. Za ugotavljanje trdote mesa pri breskvah uporabljamo napravo penetrometer.
Po statističnih podatkih so ozimni ječmen slovenski kmetovalci posejali na skupaj 22.676 hektarjev njiv, ozimno pšenico pa na 28.273 hektarjev. Vegetacijsko obdobje žit je zaznamovalo zimsko in spomladansko suho vreme, ponekod so posevki nižji in razredčeni. Kljub temu se obeta na tleh z boljšo vodnozadrževalno sposobnostjo zelo dober pridelek, na prodnatih pa predvsem v severovzhodni Sloveniji od 20 do 30 odstotkov manjši zaradi spomladanske suše. Zaradi suhega spomladanskega obdobja so bili k sreči posevki dokaj zdravi.
Pšenica na žetev v večini še čaka. Marsikje so žitna polja polegla ob močnih nalivih. Če bo vreme v prihodnjih dneh ugodno in ne bo preveč padavin in toče, tudi pšenica lahko prinese soliden pridelek. Padavine v času dozorevanja lahko poslabšujejo kakovost.
Obdelava strnišč
Prazna strnišča po žetvi ječmena je treba primerno obdelati, saj s tem zmanjšamo zapleveljenost. Strniščna obdelava je tudi ukrep za preprečevanje poletne suše, saj s tem poleti zadržujemo vlago v tleh, preprečimo izhlapevanje vode in povečamo vpojnost tal za padavinske vode ter aktiviramo biološke procese v tleh in izboljšamo stabilnost tal. Strnišče obdelamo takoj po žetvi. Zdrobljeno slamo je treba plitvo vdelati v tla in zgornji sloj izravnati, da se omogoči vznik izpadlih zrn žita in plevela. Po dveh do treh tednih, ko vse ozeleni, izvedemo drugo fazo obdelave, in sicer vse podorjemo ali vdelamo v tla.
V svetu je priznanih več kot 2000 sort breskev, vsako leto prihajajo na trg od žlahtniteljev nove in nove.
Tako se znebimo plevela in tudi vznikla semena požete kulture se ne bodo pojavljala kot plevel v naslednji kulturi. V izrazito suhih letih je treba strnišče obdelati takoj po žetvi, saj se tla v nekaj dneh popolnoma izsušijo. Take njivske površine veliko bolje zadržujejo padavine in so manj občutljive za zaskorjenje in erozijo. S tem zmanjšujemo zbitost tal, ki jo vedno pogosteje povzročamo pri spravilu pridelkov v mokri jeseni. Nadaljnja poletna ali jesenska brazda se po strniščnem oranju veliko lepše obdeluje.
Sočne breskve
Breskve zorijo od sredine julija do septembra. V Sloveniji dobro uspevajo na Primorskem, še posebno v Vipavski dolini, drugod do nadmorske višine 200 metrov, predvsem v vinorodnih območjih. Med cvetenjem je zelo občutljiva za mraz. K nam so jih prinesli Rimljani nekje med tretjim in četrtim stoletjem. Danes je v svetu priznanih več kot 2000 sort; vsako leto prihajajo na trg od žlahtniteljev nove in nove. Tudi pri nas lahko izbiramo med številnimi sortami. Med sabo se ločijo po številnih lastnostih, ena takih je čas zorenja.
Plodovi so žametno dlakavi, sortno značilno rumeno-rdeče obarvani, okroglasti ali sploščeni, v premeru veliki do sedem centimetrov. Koščica je trda in globoko razbrazdana. Zgodnje sorte so običajno kostenice, kar pomeni, da se meso ne loči od koščice, ali polcepke, če se delno loči od koščice. Poznejše sorte so cepke, kar pomeni, da se meso zlahka loči od koščice. Obiramo zrele plodove, ko se plod na odtis malo zmehča. Breskve na drevju ne dozorevajo sočasno, zato jih obiramo od dva- do trikrat, odvisno od vremena in sorte. Za takojšnjo uporabo jih pustimo na drevju, da popolnoma dozorijo, to ugotovimo po spremembi osnovne barve in trdote mesa. Tudi breskve za predelavo pustimo, da na drevju dozorijo do užitne zrelosti.
Če Cirila in Metoda (7. 7.) dež pere, orehe in kostanj z drevja obere.
Sadeži, namenjeni za prodajo, se obirajo nekaj dni pred užitno zrelostjo, ko začnejo spreminjati osnovno zeleno barvo v rumenkasto, a se še ne mehčajo. Za ugotavljanje trdote mesa pri breskvah uporabljamo napravo penetrometer.