BRDO PRI KRANJU
EU in zahodni Balkan se zavezujeta k procesu širitve
Z osrednjim dogodkom slovenskega predsedovanja Svetu EU so se sklenile dvodnevne razprave voditeljev na Brdu.
Odpri galerijo
Voditelji na Brdu. FOTO: Borut Zivulovic, Reuters
Voditelji članic EU in držav zahodnega Balkana so danes na Brdu potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu, a bistvenih premikov za Albanijo, BiH, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo ni.
»EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu,« piše (nelektorirano) v izjavi z Brda, ki so jo danes sprejeli voditelji članic EU.
Preberite še:
Prav tako je EU v izjavi »ponovno potrdila zavezanost širitvenemu procesu«, a obenem spomnila, da je pomembno, da lahko ohrani in poglobi svoj razvoj ter zagotovi zmožnost integracije novih članic. Trenutno najbolj pereče širitveno vprašanje je, kdaj bo EU začela pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. V Skopju in Tirani na tem vrhu spodbudnih novic niso dobili. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah, ki bodo sredi novembra. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem opozorila, da dejstvo, da EU ne začne pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, spodkopava njeno vlogo in ugled v regiji.
Eden od pričakovanih konkretnih rezultatov je načrt glede postopnega zniževanja stroškov gostovanja v mobilnem omrežju EU, kar bi bila oprijemljiva korist za ljudi v regiji. Vendar pa EU tem državam še ni ponudila konkretnih časovnih ciljev. Slovenija naj bi želela v izjavo vključiti zavezo, da bo EU vse države zahodnega Balkana sprejela do leta 2030, in referenco na odpravljanje komunistične dediščine, vendar v sprejeti izjavi teh predlogov ni.
Premier Janez Janša, gostitelj vrha, je danes povedal, da Slovenija v izjavo ni želela vključiti zaveze, da vse države regije do leta 2030 postanejo članice EU, saj da to ni mogoče, ker je vsaka država specifičen primer, temveč nek časovni okvir, v katerem bi se razdelali posamični koraki za prihodnje desetletje.
Janša je tudi poudaril, da velika večina članic meni, da je naslednje desetletje tisto obdobje, v katerega je treba usmeriti vsa prizadevanja, da se perspektiva članstva v EU uresniči v čim večji možni meri. Med članicami unije ni enotnosti glede hitrosti in nujnosti nadaljnje širitve na države zahodnega Balkana, in to kljub bojazni, da bodo ob odsotnosti EU tamkajšnji prostor politično in gospodarsko zavzele Kitajska, Rusija in Turčija. Z osrednjim dogodkom slovenskega predsedovanja Svetu EU so se sklenile dvodnevne razprave voditeljev na Brdu.
»EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu,« piše (nelektorirano) v izjavi z Brda, ki so jo danes sprejeli voditelji članic EU.
Preberite še:
Prav tako je EU v izjavi »ponovno potrdila zavezanost širitvenemu procesu«, a obenem spomnila, da je pomembno, da lahko ohrani in poglobi svoj razvoj ter zagotovi zmožnost integracije novih članic. Trenutno najbolj pereče širitveno vprašanje je, kdaj bo EU začela pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. V Skopju in Tirani na tem vrhu spodbudnih novic niso dobili. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah, ki bodo sredi novembra. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem opozorila, da dejstvo, da EU ne začne pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, spodkopava njeno vlogo in ugled v regiji.
Eden od pričakovanih konkretnih rezultatov je načrt glede postopnega zniževanja stroškov gostovanja v mobilnem omrežju EU, kar bi bila oprijemljiva korist za ljudi v regiji. Vendar pa EU tem državam še ni ponudila konkretnih časovnih ciljev. Slovenija naj bi želela v izjavo vključiti zavezo, da bo EU vse države zahodnega Balkana sprejela do leta 2030, in referenco na odpravljanje komunistične dediščine, vendar v sprejeti izjavi teh predlogov ni.
Premier Janez Janša, gostitelj vrha, je danes povedal, da Slovenija v izjavo ni želela vključiti zaveze, da vse države regije do leta 2030 postanejo članice EU, saj da to ni mogoče, ker je vsaka država specifičen primer, temveč nek časovni okvir, v katerem bi se razdelali posamični koraki za prihodnje desetletje.
Janša je tudi poudaril, da velika večina članic meni, da je naslednje desetletje tisto obdobje, v katerega je treba usmeriti vsa prizadevanja, da se perspektiva članstva v EU uresniči v čim večji možni meri. Med članicami unije ni enotnosti glede hitrosti in nujnosti nadaljnje širitve na države zahodnega Balkana, in to kljub bojazni, da bodo ob odsotnosti EU tamkajšnji prostor politično in gospodarsko zavzele Kitajska, Rusija in Turčija. Z osrednjim dogodkom slovenskega predsedovanja Svetu EU so se sklenile dvodnevne razprave voditeljev na Brdu.
