PO INCIDENTU
Vrhovni sodnik Jan Zobec na disciplinsko?
»V zvezi s tem konkretnim primerom lahko rečem, da posnetki, ki smo jih videli, kažejo, da se omenjeni dogodek ni odvil tako, kot jih je javnosti in nekaterim medijem predstavil vrhovni sodnik Jan Zobec,« ugotavlja predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Na Vrhovno sodišče RS, kjer se je lani konec leta zgodil incident z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem v glavni vlogi, smo po objavi posnetka (oglejte si ga na povezavi) in po tem, ko si je javnost lahko ustvarila svoje mnenje o dogodku, torej o tem, ali se je res odvijal tako, kot je pripovedoval vrhovni sodnik Jan Zobec, povprašali, ali sledijo kakšni ukrepi in ali gre v tem primeru za krnitev ugleda vrhovnih sodnikov.
S sodišča so nam poslali izjavo predsednika sodišča, Damijana Florjančiča. Iz nje je očitno razumeti, da je prišel do drugačnega zaključka kot kolegi vrhovnega sodnika, o mnenju katerih smo pisali včeraj (Andraž Teršek, Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič). Njihovo mnenje smo včeraj objavili v celoti in izvirniku, danes pa v celoti objavljamo izjavo predsednika vrhovnega sodišča.
»V zvezi z varnostnim dogodkom pri vhodu v sodno zgradbo pred nekaj meseci in v zvezi z izjavo vrhovnega sodnika Jana Zobca v zvezi s tem dogodkom moram v izhodišču povedati, da je moje načelno stališče, da verjamem v verodostojnost sodnikovih izjav, saj nimam nobene osnove, da temu načelnemu stališču ne bi sledil, ne glede na to ali gre za okrajnega ali vrhovnega sodnika. Pri tem si ne znam predstavljati, kako bi lahko sodnik presojal verodostojnost udeležencev v sodnih postopkih, če sam ni sposoben verodostojno presojati svojih navedb, svojih ravnanj in dogodkov, v katerih se znajde.
Zato se mi zdi primerno opozoriti tudi na to, da je vsak, ki je udeležen v kakršnihkoli dogodkih, seveda zaznamovan s svojim subjektivnim dojemanjem vsakokratnega dogodka, vendar če objektivna dejstva kažejo nekaj drugega, potem se mora tem objektivnim dejstvom prilagoditi objektivno ravnanje te osebe. Zato lahko v zvezi s tem konkretnim primerom rečem, da posnetki, ki smo jih videli, kažejo, da se omenjeni dogodek ni odvil tako, kot jih je javnosti in nekaterim medijem predstavil vrhovni sodnik Jan Zobec.
Če je s takšnim izjavljanjem prizadel pravosodnega policista ali institucijo, v kateri je ta policist zaposlen, potem bi bilo pričakovati opravičilo vrhovnega sodnika omenjenim. Menim namreč, da je vrhovni sodnik tisti, ki mora znati na ta način sam reflektirati svoje ravnanje in v tem smislu bo tudi moje nadaljnje presojanje, kako bom ravnal v tem primeru. Bodisi tako, da bom v odvisnosti od ravnanja sodnika samega ocenil, ali je treba to ravnanje presojati tudi v okviru etičnih načel ali pa morda celo v okviru disciplinske kršitve, ker ena od disciplinskih kršitev je tudi krnjenje ugleda sodniške funkcije. V tem kontekstu bom še razmislil, kako ravnati naprej.«
S sodišča so nam poslali izjavo predsednika sodišča, Damijana Florjančiča. Iz nje je očitno razumeti, da je prišel do drugačnega zaključka kot kolegi vrhovnega sodnika, o mnenju katerih smo pisali včeraj (Andraž Teršek, Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič). Njihovo mnenje smo včeraj objavili v celoti in izvirniku, danes pa v celoti objavljamo izjavo predsednika vrhovnega sodišča.
»V zvezi z varnostnim dogodkom pri vhodu v sodno zgradbo pred nekaj meseci in v zvezi z izjavo vrhovnega sodnika Jana Zobca v zvezi s tem dogodkom moram v izhodišču povedati, da je moje načelno stališče, da verjamem v verodostojnost sodnikovih izjav, saj nimam nobene osnove, da temu načelnemu stališču ne bi sledil, ne glede na to ali gre za okrajnega ali vrhovnega sodnika. Pri tem si ne znam predstavljati, kako bi lahko sodnik presojal verodostojnost udeležencev v sodnih postopkih, če sam ni sposoben verodostojno presojati svojih navedb, svojih ravnanj in dogodkov, v katerih se znajde.
Zato se mi zdi primerno opozoriti tudi na to, da je vsak, ki je udeležen v kakršnihkoli dogodkih, seveda zaznamovan s svojim subjektivnim dojemanjem vsakokratnega dogodka, vendar če objektivna dejstva kažejo nekaj drugega, potem se mora tem objektivnim dejstvom prilagoditi objektivno ravnanje te osebe. Zato lahko v zvezi s tem konkretnim primerom rečem, da posnetki, ki smo jih videli, kažejo, da se omenjeni dogodek ni odvil tako, kot jih je javnosti in nekaterim medijem predstavil vrhovni sodnik Jan Zobec.
Če je s takšnim izjavljanjem prizadel pravosodnega policista ali institucijo, v kateri je ta policist zaposlen, potem bi bilo pričakovati opravičilo vrhovnega sodnika omenjenim. Menim namreč, da je vrhovni sodnik tisti, ki mora znati na ta način sam reflektirati svoje ravnanje in v tem smislu bo tudi moje nadaljnje presojanje, kako bom ravnal v tem primeru. Bodisi tako, da bom v odvisnosti od ravnanja sodnika samega ocenil, ali je treba to ravnanje presojati tudi v okviru etičnih načel ali pa morda celo v okviru disciplinske kršitve, ker ena od disciplinskih kršitev je tudi krnjenje ugleda sodniške funkcije. V tem kontekstu bom še razmislil, kako ravnati naprej.«