Vroča razprava na nacionalki: minister pravi, da smo prvaki, Cvikl se zgraža, kako slabo je
Na nacionalni televiziji so na večernem soočenju z drugo polovico predstavnikov parlamentarnih strank razpravljali o gospodarskih tematikah. Sodelovali so Marko Balažic Povežimo Slovenijo, Luka Mesec Levica, Marko Pogačnik SDS, Jernej Vrtovec NSi, Milan M. Cvikl SD in Sanja Ajanović Hovnik Gibanje Svoboda. Soočenje je tokrat vodil Marko Milenković. Na začetku so spregovorili o tem, kako nam po rekordni gospodarski rasti napovedujejo še vedno visoko rast, da smo v obdobju rekordne zaposlenosti, v obdobju, ko plače rastejo, a nam na drugi strani grozi rekordna inflacija. Kaj nas čaka? Kako smo pripravljeni na izzive, ki nas čakajo?
Predstavnica stranke Svoboda Sanja Ajanović Hovnik je dejala, da jo kljub rekordni zaposlenosti in gospodarski rasti skrbi ena najvišjih stopenj inflacije in ohlajanje gospodarske rasti. »Ne vemo, kje smo. Fiskalni svet je nekaj dni nazaj opozoril, da vlada ni predložila programa stabilnosti in ne vemo, kje smo.« Ali drži, da vlada Umarjeve napovedi ni uvrstila na sejo, ker razkriva finančno luknjo, je Marko Pogačnik dejal, da to ne drži. »Slovenija je na dobri poti in to je posledica ukrepov, ki jih je sprejemala vlada. Prihaja ukrajinsko-ruska kriza, ki vpliva na gospodarstvo.« Ob tem je poudaril, da je mednarodni denarni sklad gospodarsko rast znižal 140 državam, in dejal, da je naša še vedno višja, kot je povprečje v EU. Pravi tudi, da imamo na podlagi ukrepov te vlade najnižje zneske na položnicah.
Milan M. Cvikl je opozoril, da je stanje slabo. Po njegovem mnenju imamo najslabši strukturni primanjkljaj in da gremo v situacijo, v kateri nismo pripravljeni na ukrajinsko in energetsko krizo. Pravi, da imamo visok prirast cen zaradi dviga cen energentov in imamo recesijo. Kritičen do trenutne finančne situacije v državi je tudi Luka Mesec. »Ne verjamem v to, če govoriš, da si najboljši, da to tudi postaneš. Ne moremo vedeti, ali so to rezultati Janševe vlade ali izposojenega denarja. Smo pred težkimi časi: kriza energentov, inflacija in 'razštelane' javne finance. Upam, da bomo dovolj pametni, da fiskalno pravilo, ki je dušilo Slovenijo v prejšnjem desetletju, odpravimo. Dodal je še, da je iz fiskalnega pravila treba izvzeti investicije.«
Dva pogleda na stanje v državi
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je dejal, da dosegamo blaginjo, dostojne plače za vse. »Prvaki v Evropi smo, kar se gospodarske rasti tiče. Zagnali smo veliko pomembnih infrastrukturnih projektov, ki imajo učinke na prihodnost. Energetska blaginja pa ni problem samo Slovenije in Evropske unije, temveč celotnega sveta.« Predstavnik stranke Povežimo Slovenijo Marko Balažic pravi, da niso tako temni časi, kot pravijo predstavniki levih političnih strank. »Prvi izziv smo prešli razmeroma ugodno. Imamo še nekaj manevrskega prostora. Zdaj smo na točki, ko se moramo odločiti, po kateri smeri bomo šli. Ali bomo šli po poti, da še dodatno obremenjujemo ljudi, ali bomo šli v smeri dodane vrednosti in ustvarjanja.« Meni, da imamo pri nas še dovolj manevrskega prostora. Omenil je proces debirokratizacije in prestrukturiranja sistemov.
Ajanović Hovnikova se je zgrozila nad tem, da je bila milijarda namenjena covidnim dodatkom v javni upravi in da niso bili poenoteni po državni upravi. Pravi, da se ji zdi logično, da se je država zadolževala za blažitev posledic, a da je težava v tem, kam je šel ta denar. S tem se je strinjal tudi Luka Mesec. Opozoril je, da so tisti, ki so dejansko delali z covidnimi bolniki, dobili drobiž, tisti, ki pa sploh niso delali z njimi, pa visoke dodatke. Pogačnik in Cvikl sta nizala številke in drug drugemu poskušala dopovedati, kdo ima prav. Predstavnik SD je krizo večkrat primerjal s krizo, v kateri se je znašla Slovenija po prvi Janševi vladi. Balažic je dejal, da v studiu mečejo na kup številke, da bi prikazali, kako hudo in slabo je. To se mu je zdelo neproduktivno in nesmiselno. »V tej krizi smo se zadolžili, da smo dali ljudem in podjetjem. Vprašanje je, kam bomo šli, ali bomo šli v smeri uravnilovk, in namesto da bi se ukvarjali s tem, kako delati dve strani bolj pravični, kako bi ljudi iz prvega in drugega dohodninskega razreda spravili više, se kregamo.« Balažic je bil zgrožen, kako je Cvikl primerjal situacijo s krizo v letu 2008.
Cvikl razkril, kaj je dobil od vlade
V drugem delu soočenja so predstavniki strank govorili energetski krizi. Govorili so o zapiranju premogovnika v Šaleški dolini, obnovljivih virih, energetskih objektih in kako pravilno nasloviti strahove, s katerimi se srečujejo delavci v premogovniku. V nekem trenutku je Milan M. Cvikl dejal: »Vaša vlada je pravkar vzela 70 milijonov evrov omrežnine na mesec in meni podelila dvakrat po 200 evrov za marec in april, da bi zmanjšala inflacijo.«
Govora je bilo tudi o odvisnosti od ruskega plina. Pogačnik je dejal, da Slovenija sama ne more veliko narediti, da mora Evropa tukaj nastopiti skupaj. Pričakuje, da bo situacija rešena do konca leta. Balažic meni, da Slovenija svojih naravnih virov in potencialov ne izkorišča dovolj. Izpostavil je vodo, les, potencial pri solarni energiji. Mesec je dejal, da bi morala ta kriza dati lekcijo, da je vsaka vojna zavržna, ne glede na to, kdo je agresor, druga lekcija pa je, da se mora Evropa oddcepiti od fosilnih goriv.
Govorili so tudi o davkih in razvoju Slovenije. Marko Pogačnik in Luka Mesec sta si skočila v lase zaradi dodatnih davkov in obdavčitve večjih nepremičnin. »Prihajam iz Železnikov. Moja stara starša imata veliko hišo in kmečko pokojnino. A mislite, da bom res njiju dodatno obremenil? To ni naš predlog, naš predlog je obdavčitev praznih nepremičnin, obdavčitev špekulantov, ki so si kopičili premoženje in imajo prazne nepremičnine,« je Mesec odgovoril na Pogačnikov očitek, da bo predlog Levice najbolj obremenil ljudi na podeželju.
V četrtek bo na sporedu na nacionalni televiziji še veliko soočenje predsednikov parlamentarnih strank. V petek pa bo soočenje na sporedu na komercialni Pop TV.
