Vroči stol za županske kandidate v Mariboru: tako so odgovarjali
Za župana v Mestni občini Maribor (MOM) se bo potegovalo 15 kandidatov. Igor Jurišič (Stranka Mladih - Zeleni Evrope), Vojko Flis (Gibanje Svoboda), Vladimir Šega (Levica), Miha Recek (Glavno tajništvo SLS in volilna konferenca MO Naša dežela Maribor), Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujmo), Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije), Dejan Kaloh (SDS), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev), Aleksander Saša Arsenovič (Andrej Brvar in skupina volivcev), Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika), Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti), Boštjan Klun (SD), Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda), Nina Beyokol (Piratska stranka Slovenije) in Bernard Memon (Nova Slovenija - Krščanski demokrati).
Na naša vprašanja je odgovorila polovica kandidatov, odgovore objavljamo spodaj.
1. Kaj imate v svojem mestu najraje?
Igor Jurišič: Ljudi, ki dajemo vsebino ulicam, trgom, parkom ... Zato bom kot župan vlagal predvsem v ljudi in projekte za ljudi.
Miha Recek: Maribor je lepo, zeleno in čisto mesto. Imamo reko Dravo, s svojo veduto in zeleno Pohorje, ki je največja telovadnica v naravi. Najbolj imam rad ljudi, ki mestu in regiji dajejo ljubezen, energijo in svoja čustva.
Matic Matjašič: Dobronamerne in misleče ljudi ter naravo, ki nas obdaja (reka Drava, Pohorje, griči, gozdovi). Betona ne maram in je zame drugotnega pomena.
Franc Kangler: Najraje imam sproščene, nasmejane in zadovoljne ljudi vseh generacij.
Josip Rotar: Piramido.
Franc Jesenek: Reko Dravo in labode v njej, jih hranim in pazim nanje že vrsto let.
Nina Beyokol: Na desnem bregu imam najraje Pekarno, tam sem preživela svoja najstniška leta in nanjo me veže ogromno lepih spominov. Še vedno grem zelo rada tja na kak koncert ali vsaj na pivo. Ne morem si predstavljati, da bi jo preselili v Melje, saj ima izjemno kulturno in zgodovinsko vrednost. Če pa govorimo o levem bregu, sem zelo rada vrsto let hodila tudi v čajnico Čajek, ki pa se je žal pred kratkim zaprla. Tja smo hodili po šoli iz Prve gimnazije in tradicija je ostala. Tja sem tudi vedno peljala prijatelje iz tujine, ki so obiskali Maribor in vsem je bilo res všeč.
Bernard Memon: Najraje imam Pohorje.
2. Kaj najbolj pogrešate v svojem mestu?
Igor Jurišič: Trenutno tisto enotnost, ki smo jo imeli v času Rudolfa Maistra, okupacijo 1941–1945, pekrskih dogodkov, pa tudi v uporu proti drakonskim covidnim ukrepom.
Miha Recek: Da nam je aktualna oblast vzela festival Lent, kot smo ga imeli za svojega. Iz mesta so nam odpeljali Zlato lisico, da je center mesta postal mačehovski do vseh preostalih 33 naselij v MOM. Za dobro bivanje, počutje v mestu je treba vse negovati in vzdrževati.
Matic Matjašič: Prav takšno (dobronamerno in dobromisleče) vodenje mesta. Župana, ki bo znal povezati znanje in ljudi v tem mestu ter izkoristiti vse potenciale ter predvsem poslušati in slišati občane.
Franc Kangler: Prostor za mlade glasbene talente na trgih in ulicah.
Josip Rotar: Piramido.
Franc Jesenek: Dobro plačana delovna mesta, da bi mladi ostali doma, ne pa da se jih tisoče vozi vsak dan na delo v Avstrijo.
Nina Beyokol: Pogrešam življenje. Maribor je na žalost postal mesto duhov, število prebivalcev se drastično zmanjšuje, trgovine, kavarne in bari so zaprti ali pa prazni. Iz centra smo izgnali še McDonald's! Ko sem bila majhna, smo se pred Kvikom vozili z vlakcem, v Merkurju nas je nagovarjala Papiga, Vetrinjska ulica je dišala po palačinkah in ljudje so bili nasmejani. Imeli smo Festival Lent, Veselo jesen, Radio City prijateljem pod Pohorjem itd. To vzdušje bi rada pripeljala nazaj v Maribor. Maribor ni gradbeni objekt, Maribor smo ljudje, ki smo po srcu veseljaki.
Bernard Memon: Pogrešam več zavedanja, da nam je tukaj lepo in pogrešam več optimizma.
3. Tri namige za bralce, kaj naj si na vikend izletu v vašem mestu ogledajo (naj gre za namige domačinov, ne najbolj znanih znamenitosti).
Igor Jurišič: Turistično kmetijo Kovačič, kjer ponujajo slastne domače specialitete z najlepšim razgledom na Maribor; Hudičeve skale v Kamniški grabi, le 4 km od Glavnega trga; Razstavo 6 milijonov ladjic za 6 milijonov žrtev holokavsta društva UPornik, konkretno Borisa Krabonje.
Miha Recek: Obisk dobre Štajerske gostilne na Limbuškem obrežju; obisk Pohorja peš ali z gondolo in poln Ljudski vrt.
Matic Matjašič: Podzemni rovi na Teznu (izjemna zgodovina, dolgo skrita in še vedno zunaj turističnih vodnikov); KC Pekarna, edinstvena avtonomna cona; Pohorje iz perspektive kolesa.
Franc Kangler: Najstarejša trta na svetu, 450 let stara trta na Lentu, Lent in splavarjenje na reki Dravi in sprehod vzdolž reke ob kavici ali kozarcu rujnega štajerskega vina; Mariborsko Pohorje kot največja telovadnica na prostem; pobeg na Malečniški hrib, Sv. Urban, Žavcarjev vrh ali krajše razdalje na hribčke v mestu (Piramida, Kalvarija ali Pekrska gorca z Dravskim nabrežjem).
Josip Rotar: Piramido z juga, Piramido s severa in Piramido z zahoda.
Franc Jesenek: Vinske kmetije, Počehova, bivšo tovarno TAM in Račji dvor.
Nina Beyokol: Kak rock koncert v Pekarni, razgibavanje v Betnavskem adrenalinskem parku (za male in velike) in za konec še malo relaksacije ob dobri hrani in vinu na Vinski fontani.
Bernard Memon: Predlagam obisk Drava centra, Lent festivala in praznovanja sv. Martiina, obisk Vinske ceste in turističnih kmetij.
4. Kaj bo prva poteza, če boste po 20. novembru izvoljeni za župana oz. županjo?
Igor Jurišič: Iskreno in na štajerski način se bom zahvalil ekipi in mestu, ki so mi s podporo in s svojimi glasovi pomagali k izvolitvi.
Miha Recek: Rebalans proračuna, ki bo omogočil začetek preplastitev dotrajanih asfaltnih cest v mestu, predvsem pa v okolici mesta, investicijsko vzdrževanje v osnovne šole, kjer ravnatelji kličejo po sanaciji in slabem stanju šol.
Matic Matjašič: Pomladitev občine – odprtje občine vsem občanom, digitalizacija in poenostavitev ter pohitritev procesov ter postaviti v ospredje mlade kot prioriteto mesta. Mesto brez mladih nima prihodnosti in tukaj je treba ukrepati hitro in zelo odločno, da se mladim pomaga z dostopnimi stanovanji, varnimi zaposlitvami, saj bomo le tako ostali v tem mestu ter skupaj kreirali prihodnost.
Franc Kangler: Odprta vrata moje pisarne za občanke in občane našega mesta ali pogovor z njimi na terenu. Srečanje s sodelavci in presek aktivnosti, ki jih bomo izvajali na lokalni ravni za enakomeren razvoj mesta, povezovanje z resornimi ministrstvi in stiki s predstavniki evropskih fondov za podporo razvoju mesta v zahtevnih infrastrukturnih in komunalnih projektih.
Josip Rotar: Asfalt na Piramido.
Franc Jesenek: Revizija poslovanja občine,od leta 2006, korupcija županov, pregled strankarskih zaposlitev ali je to strokovni kader.
Nina Beyokol: Brezplačno občinsko parkirišče na robu centra mesta z brezplačnim minibusom do centra.
Bernard Memon: Aktivno delo v smeri, da bodo vsi občani imeli dostop do vodovoda.
5. Kako ste spoznali ljubezen svojega življenja (če jo imate)?
Igor Jurišič: Naj ostane pri vprašanju.
Miha Recek: Spoznal sem jo, ko sva prvič skupaj zaplesala, čisto po naključju in naključja so del našega življenja.
Matic Matjašič: Trenutno ljubezni svojega življenja nimam, ampak časa je še veliko. Me pa osrečuje druga vrsti ljubezni do mojega mesta, ljudi, družine, prijateljev in tega, kar delam.
Franc Kangler: Med iskrenimi ljudmi so najboljše vse stvari in tako ter v takšni družbi sem spoznal in ogovoril tudi mojo partnerico, če govorimo o ljubezni med dvema odraslima odgovornima osebama.
Josip Rotar: Na piramidi.
Franc Jesenek: Na Štajerskem plesu.
Nina Beyokol: Je nimam.
Bernard Memon: V Ljubljani na Šmarni gori.
6. Kaj ste kot otrok mislili, da boste po poklicu?
Igor Jurišič: Mornar.
Miha Recek: Jean-Claude Van Damme ali nogometaš Maribora.
Matic Matjašič: Kot otrok učitelj ali zdravnik, v najstniških letih sem bil prepričan, da bom računalničar, podjetnik, hitro za tem me je privlačilo družboslovje in delo z ljudmi. Danes delam skoraj vse to in v svojem delu zares uživam.
Franc Kangler: Kot otroka so me navduševali poklici, ki omogočajo ali izpopolnjujejo družbeno odgovornost in skrb za sočloveka.
Josip Rotar: Piramida.
Franc Jesenek: Inšpektor.
Nina Beyokol: Učiteljica ali predsednica države.
Bernard Memon: Srčni kirurg.
7. Imate domače ljubljenčke?
Igor Jurišič: Da.
Miha Recek: Kdor nima rad živali, ima težko rad ljudi. Odnos do živali, ki ga privzgojimo v mladosti, nam daje smer in pot, kako imeti vse druge vrste odnosov. Drugače pa imam mačka Tikija, ki smo ga vzeli iz zavetišča Maribor ...
Matic Matjašič: Trenutno ne, sicer sem odraščal ob družinskih psih, papigah in ribah.
Franc Kangler: V življenju so mi navdih moje zveste spremljevalke v naravi – živali –, katerih ljubezni ne moreš izmeriti, nikakor pa ne v zadostni količini povrniti. Zraven psa sem vsakodnevno v stiku tudi z mojimi drugimi živalmi doma, od mačk do divjih prašičev, srn v naravi in drugih.
Josip Rotar: Piramide v akvariju.
Franc Jesenek: Imel sem jih, zdaj pa jih imam v reki Dravi – labode.
Nina Beyokol: Ne.
Bernard Memon: Psa šicuja po imenu Bubi.
8. Viki krema ali nutela?
Igor Jurišič: Viki krema.
Miha Recek: Viki krema seveda, saj je treba skrbeti za odlične domače proizvode, ki jih delajo dobra slovenska podjetja. Naš odnos do domače hrane in prehrambne samozadostnosti je ključnega pomena, za obstoj ljudi na naši zemlji.
Matic Matjašič: Nutela, najraje z bananami in cimetom v palačinkah.
Franc Kangler: Vsekakor – če že, nikakor nutela, vedno biki krema. Z njo smo zrasli in pridobivali na moči, ko smo ustvarjali kot otroci ali delali v naravi, se igrali na igrišču ali potrebovali moč za pomoč pri vsakodnevnih opravilih.
Josip Rotar: Piramida iz nutele.
Franc Jesenek: Nič od tega.
Nina Beyokol: Viki krema.
Bernard Memon: Nutela.
9. Katera šala vas je v zadnjem času najbolj nasmejala?
Igor Jurišič: Če izpustim črni humor in politično nekorektne šale, morda tale: Kaj ima zajec na hrbtu, ko leti čez Pohorje? Orla.
Miha Recek: Aktualni župan Maribora je na seji mestnega sveta rekel, da so se cene storitev javnih podjetij pocenile, ker se niso podražile. Potem pa je prišel s predlogom za enkratni dvig cen ogrevanja, gondole, 23-odstotnim dvigom cen vode in 80-odstotnim dvigom cen ravnanja z odpadki. Na bremenih in plečih občanov pa se pohvali, kako je komunalni holding imel dobiček, ki ga je pobral od javnih podjetij.
Matic Matjašič: Tista, ko se mladenič vrne s tenisa poškodovan in ga prijatelj vpraša, kaj je počel, ta pa mu odvrne, da je na tenisu srečal župana. Žal je ta satirična šala nastala na podlagi resničnih dogodkov.
Franc Kangler: Zaradi narave mojega dela, ki je vsakodnevno prežet s stresom, so šale nujne, da nam popestrijo dan. Sam nisem ravno pravi interpretator šal, imam pa zato prijatelje, ki jih ob snidenjih podelijo med prijatelje. Seveda kot politik velikokrat slišim šale tudi na svoj račun in zanimivo je, kako se ljudje radi pošalijo na račun drugega – priznam, da so nekatere prav posrečene.
Josip Rotar: Piramida.
Franc Jesenek: Da kandidirata za župana Maribora Kangler in Arsenovič.
Nina Beyokol:
»Kaj pomeni ženska v belem in kaj pomeni ženska v črnem?«
»Saj je vseeno, v obeh primerih je en moški nehal živeti.«
Bernard Memon: Vedno zanimivi Tadej Toš.
10. Kateri je vaš vzornik in zakaj?
Igor Jurišič: Đorđe Balašević, ki je bil ambasador miru v največji moriji po drugi svetovni vojni (1991–1995) in ki je našel v Mariboru svoj drugi dom.
Miha Recek: Moj vzornik je naš nekdanji someščan general Rudolf Maister. Menim, da mesto Maribor danes potrebuje sodobnega generala Maistra, ki se bo zavzemal za drugačno obravnavo mesta v državnem proračunu, kjer mu mora vsakokratna aktualna vlada pomen in vlogo, ki ga univerzitetno mesto Maribor ima v Sloveniji.
Matic Matjašič: Politični zagotovo Nelson Mandela. Človek, čigar življenje je zaznamoval boj za pravičnost in enakopravnost. Večji del aktivnega življenja je zaradi svojih idej preživel zaprt v zaporu, pa je vseeno zmogel zbrati moč pozabiti, kaj so mu storili, in v dobro države sesti za mizo z vsemi ter svojo državo popeljal na novo pot. Njegovi reki, ideje, mišljenja so zame velika inspiracija. Vsem predlagam biografijo Dolga pot do svobode ali vsaj ogled filma.
Franc Kangler: Moj največji vzornik je prav gotovo Leon Štukelj, 8. novembra pred 23 leti umrli olimpionik, športnik, pravnik, sodnik, rotarijec, slovenski športnik stoletja, kar je bil proglašen žal šele po smrti v svojem dopolnjenem 100. letu življenja. Bil je in bo ostal sinonim vztrajnosti, marljivosti, doslednosti, discipline in strokovnosti ter človeške skromnosti.
Josip Rotar: Piramida, ker se lepo enakomerno vzpenja nad mestom Maribor.
Franc Jesenek: Boris Pahor, legenda, znal je obsoditi tako komunizem kot fašizem.
Nina Beyokol: Julian Assange, ker se še vedno bori za našo svobodo izražanja in pravico do zasebnosti na internetu. Kar je in bo pomembnejše, kot si sploh lahko predstavljamo.
Bernard Memon: Veliko se lahko naučimo od Gandija. Velike konflikte je znal reševati na miren način.
Breberite še odgovore ostalih županskih kandidatov v ostalih enajstih mestnih občinah.
