Vročina ne bo ubila korone
Vipavskim sadjarjem pozebla tretjina letine. Toplo vreme ne bo zajezilo okužb.
Odpri galerijo
Poletje ne bo odneslo koronavirusa. FOTO: Foto: Jure Eržen
Noči so se nenadoma ohladile. Število obolelih in umrlih zaradi koronavirusa se po svetu povečuje. Upanje, da bo virus zaradi toplega vremena opešal, je šlo po vodi, saj vremenoslovci napovedujejo otoplitev šele proti koncu tedna.
Temperatura je ponoči padla celo na –10 °C in z Vipavskega sadjarji – pridelovalci breskev in marelic – že poročajo, da jim je pozeba odnesla tretjino letine. Pa je mraz komaj začel svoj pohod.
»Za marec je značilno, da je lahko razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo ob mirnem in jasnem vremenu velika, tudi do 20 °C,« pojasnjuje klimatologinja mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje.
»Marec in april sta meseca, ko se zračni tokovi v zmernih geografskih širinah severne poloble iz hladnega zimskega prevešajo v toplejši režim. Pogosti so še izraziti prodori hladnega zraka proti jugu. Tudi sneženje, ki se spušča že do nižin v notranjosti države, nas marca ne sme presenetiti.«
V časih, ko še ni bilo na voljo toliko sodobnih orodij, je bilo to najtežavnejše obdobje za napovedovanje vremena. Glede spomladanskih pozeb pa Cegnarjeva poudarja, da so te posledica dotoka hladnega zraka in nočnega ohlajanja. »Najpogostejše pozebe so posledica združenega vpliva dotoka hladnega zraka in nočnega ohlajanja.« V razmeroma bližnji preteklosti smo imeli dve najbolj uničujoči pozebi v drugi polovici aprila, to je bilo v letih 2016 in 2017. Huda pozeba je bila tudi leta 2012.
Že pred dvema tednoma, ko nekatere države niso sprejele še nobenih drastičnih ukrepov za zavrtje širitve virusa, je v medijih odjeknila novica, da bo sicer zelo kužen in trdovraten covid-19 s toplimi dnevi opešal in se poleti potuhnil, pa recimo novembra spet udaril. Tako nekako kot gripa. Do takrat pa bodo farmacevti že razvili cepivo in bomo krizo lepo zvozili.
Toda del strokovnjakov je bil ob takih informacijah močno skeptičen, saj da je koronavirus drugačen od, denimo, gripe in ga poznamo premalo. Vodja Laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij (VIN) in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslav Petrovec nam je zelo neposredno odgovoril, da ni prave osnove za trditev, da bo s toplimi dnevi koronavirus izzvenel.
»Povzročitelj gripe je virus, ki se običajno širi v zimskih mesecih, od novembra do aprila. Zato poleti z njim nimamo težav. Korone pa so drugačni virusi in večina strokovnjakov ugotavlja, da se s poletjem ne ustavijo. Graf večine študij kaže, da se širjenje koronavirusov s prihodom toplih dni oz. poletja zmanjša, ne izgine pa popolnoma. Imamo tudi primere respiratornega sincicijskega virusa, ki pri nas s toplim vremenom izgine, medtem ko se v tropskih deželah z vročim tropskim podnebjem nemoteno in zelo intenzivno širi.« Po mnenju dr. Petrovca torej ni pravega razloga oz. je celo zelo nevarno staviti upanje na otoplitev, ki k nam prihaja šele ob koncu tedna.
Pozeba na pohodu
Temperatura je ponoči padla celo na –10 °C in z Vipavskega sadjarji – pridelovalci breskev in marelic – že poročajo, da jim je pozeba odnesla tretjino letine. Pa je mraz komaj začel svoj pohod.
»Za marec je značilno, da je lahko razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo ob mirnem in jasnem vremenu velika, tudi do 20 °C,« pojasnjuje klimatologinja mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje.
»Marec in april sta meseca, ko se zračni tokovi v zmernih geografskih širinah severne poloble iz hladnega zimskega prevešajo v toplejši režim. Pogosti so še izraziti prodori hladnega zraka proti jugu. Tudi sneženje, ki se spušča že do nižin v notranjosti države, nas marca ne sme presenetiti.«
Korone so drugačni virusi in se s poletjem ne ustavijo.
V časih, ko še ni bilo na voljo toliko sodobnih orodij, je bilo to najtežavnejše obdobje za napovedovanje vremena. Glede spomladanskih pozeb pa Cegnarjeva poudarja, da so te posledica dotoka hladnega zraka in nočnega ohlajanja. »Najpogostejše pozebe so posledica združenega vpliva dotoka hladnega zraka in nočnega ohlajanja.« V razmeroma bližnji preteklosti smo imeli dve najbolj uničujoči pozebi v drugi polovici aprila, to je bilo v letih 2016 in 2017. Huda pozeba je bila tudi leta 2012.
Virus bo živel tudi poleti
Že pred dvema tednoma, ko nekatere države niso sprejele še nobenih drastičnih ukrepov za zavrtje širitve virusa, je v medijih odjeknila novica, da bo sicer zelo kužen in trdovraten covid-19 s toplimi dnevi opešal in se poleti potuhnil, pa recimo novembra spet udaril. Tako nekako kot gripa. Do takrat pa bodo farmacevti že razvili cepivo in bomo krizo lepo zvozili.
Toda del strokovnjakov je bil ob takih informacijah močno skeptičen, saj da je koronavirus drugačen od, denimo, gripe in ga poznamo premalo. Vodja Laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij (VIN) in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslav Petrovec nam je zelo neposredno odgovoril, da ni prave osnove za trditev, da bo s toplimi dnevi koronavirus izzvenel.
Vipavskim sadjarjem je pozeba že odnesla tretjino letine marelic in breskev.
»Povzročitelj gripe je virus, ki se običajno širi v zimskih mesecih, od novembra do aprila. Zato poleti z njim nimamo težav. Korone pa so drugačni virusi in večina strokovnjakov ugotavlja, da se s poletjem ne ustavijo. Graf večine študij kaže, da se širjenje koronavirusov s prihodom toplih dni oz. poletja zmanjša, ne izgine pa popolnoma. Imamo tudi primere respiratornega sincicijskega virusa, ki pri nas s toplim vremenom izgine, medtem ko se v tropskih deželah z vročim tropskim podnebjem nemoteno in zelo intenzivno širi.« Po mnenju dr. Petrovca torej ni pravega razloga oz. je celo zelo nevarno staviti upanje na otoplitev, ki k nam prihaja šele ob koncu tedna.
