Vročina se je preselila na sever

V zadnjih dneh smo bili priča številnim nevihtnim dogajanjem, zaradi močnejšega vetra zgoraj in nestabilnega ozračja so nevihte izrazite in dolge.
Močne nevihte z veliko dežja so v drugi polovici preteklega tedna divjale predvsem na jugovzhodu države in na osrednjem Štajerskem, kjer je v treh dnevih skupaj padlo nekaj več kot 50 mm dežja. Med prizadetimi območji je bil tudi del Dolenjske. V zadnjem mesecu je bila tam padavinska bera nadpovprečna, saj je od zadnje dekade junija padlo več kot 230 mm dežja, kar je še enkrat več kot v dolgoletnem povprečju. Lani smo se v tem času ubadali z intenzivno kmetijsko sušo. Tokratni nevihtni vikend je ponekod prinesel točo, težave z meteorno vodo ter vetrom. Zelo intenzivno so se pojavljali grmenje, bliskanje ter tudi udari strel. Značilnost letošnjega julija so obilne porcije dežja v nalivih. Podobno je bilo v obdobju obsežnega nevihtnega sistema med 3. in 4. julijem ter dogajanja od 5. do 6. julija: na nekaterih merilnih mestih so v teh dneh nalivi dosegli ali presegli celo petdesetletno povratno dobo! Glede na podnebne značilnosti je bil najbolj izjemen naliv 4. julija na letališču Cerklje ob Krki, kjer je v dobri uri padlo 63 mm dežja. Običajno ga je tam v vsem juliju okoli 100 mm. V Novem mestu ga je tisti dan padlo okrog 40 mm.


Drugače je bilo na severovzhodu države, ki je ostal v zadnjih dneh suh: v Podravju je padlo le nekaj malega dežja, prav tako v osrednji Sloveniji ter na Goriškem in na Obali. Marsikje je dež motil poljska opravila, kmetje so lovili suha obdobja za košnjo.

Suša, vročina in požari

Poleg tega da so popolnoma suhi dnevi v letošnjem juliju v osrednji Sloveniji redkost, so redkejši tudi zaporedno vroči dnevi z najvišjimi dnevnimi temperaturami nad 30 °C. Zaporedno smo imeli daljša obdobja z vročimi dnevi v zadnjem mesecu le na Goriškem in ob morju.


Letos se je vroče in suho vreme očitno preselilo na sever Evrope; na Švedskem suhe razmere povzročajo težave s požari. Po podatkih centra copernicus za ukrepanje v sili je bilo 20. julija tam okoli 10.000 hektarov požganih površin, kar je kar 24-krat obsežnejša površina kot v povprečju 2008–2017. Divja okrog 50 požarov, zato so evakuirali na stotine ljudi in švedska vlada je pozvala k mednarodni pomoči.
Na drugi strani sveta, na Japonskem, doživljajo enega najmočnejših vročinskih valov v zgodovini.

Da jabolko ne bo črvivo

Tudi v osrednji Sloveniji se na drevesih že barvajo zgodnja jabolka. Nasade je treba še naprej varovati pred jabolčnim zavijačem. To je metuljček, ki ima sivkasta sprednja krila s temnimi črtami, blizu zunanjega roba pa okroglasto pego; zadnja krila so svetlo rjave barve. Pri nas razvije najpogosteje dva rodova na leto, v toplejših predelih tri. Prvi rod se pojavi od konca maja do julija, najpogosteje v drugi polovici junija. V toplejših krajih začnejo leteti že prej. Drugi rod je lahko bistveno bolj škodljiv, zato svetovalne službe priporočajo obnavljanje varovalne obloge na 14 dni, zlasti če se ta pogosto spira z dežjem. Tudi na območju Primorske v zadnjem tednu beležijo povečan ulov jabolčnega zavijača. Če je od zadnjega škropljenja minilo več kot 14 dni in se škodljivec spet pojavlja, priporočajo, da v naslednjih dneh opravite škropljenje. Obenem svetujejo preglede plodov in ugotavljanje stopnje črvivosti. Let prvega rodu traja navadno do prve dekade julija, ko se včasih pojavijo že prvi metuljčki drugega rodu. Let drugega rodu traja vse do prvih dni septembra. Naravni sovražniki jabolčnega zavijača so ptice in pajki, mravlje, strigalice, nekatere vrste zajedavskih os. Njegovo populacijo lahko nadziramo mehansko in s kemičnimi in biološkimi sredstvi. Mehansko je najbolj priporočljiva uporaba valovite lepenke, ki jo od začetka junija do konca julija namestimo okoli dreves. Odrasle gosenice luknjice v njih uporabijo za prostore, v katerem se bodo zabubile. Lepenko večkrat zamenjamo in jo sežgemo. Drevesa ovijamo do obiranja plodov, priporočljivo je redno obiranje okuženih plodov. Pri uporabi kemičnih sredstev se najpogosteje uporabljajo kontaktni insekticidi.