Vročinski rekordi, sopara in toplotna obremenitev
Konec junija in prve dni julija je zaznamoval vročinski val, ki je prinesel tudi temperaturne ekstreme. V Biljah se je temperatura dvignila na 38,4 stopinje Celzija, v Podnanosu na 38, v Dolenju pri Ajdovščini na 37,7, za Bežigradom v Ljubljani na 35,5, na Letališču Cerklje ob Krki je bilo 35, Postojna pa se je ogrela na 34,4 stopinje. Vročina v nižinah je bila v kombinaciji z visoko relativno zračno vlago v začetku tedna še bolj obremenilna.
Zračna vlaga je med pomembnejšimi vzroki za intenzivnejši občutek vročine. V preteklih dneh, ko so bile napovedane nevihte, je bila relativna zračna vlažnost običajno visoka. Ozračje je bilo soparno. V takih razmerah se človeško telo pogosto bolj poti, saj se tako hladi. Če je zrak zasičen z vlago, znoj slabše izhlapeva, zato nam je vroče. Komaj smo dočakali, da vročinski val popusti in se vsaj malce ohladi. Žal je prekinitev vročinskega vala spet prinesla plohe in nevihte, prepotrebnega dežja pa marsikje ni bilo.
Vročina naša vsakdanja?
Izjemna vročina je postala realnost poletij tudi v slovenskem prostoru. Za poletno, več dni trajajočo vročino se kaže trend naraščanja. Vročinski valovi so vse pogostejši in intenzivnejši, posledično se vse pogosteje spopadamo z gozdnimi požari in sušami. Problem vročinskih valov postaja vse večji in povzroča precej težav na področjih kmetijstva, zdravja ljudi, turizma. Po določilih Arsa za vročinski val v Sloveniji veljajo trije dnevi zapored s povprečno temperaturo nad 22, 24 ali 25 stopinj Celzija – odvisno od podnebnega območja.
Zaradi kmetijske suše so razmere najbolj kritične tudi za zelenjadnice in travno rušo.
Podoben razvoj vročinskega vala smo doživljali lani. Prvi vročinski val se je začel okoli 18. junija in je z manjšo osvežitvijo trajal do 30. junija. Ponekod se je okoli 28. junija začel samostojen krajši vročinski val. Zlasti ob prvem vrhuncu vročine smo imeli tudi povečano vsebnost prašnih delcev v ozračju, ki so jih k nam prinesli zračni tokovi iznad alžirskega dela Sahare. Vročina v juniju je bila nenavadno pogosta tudi leta 2019, ko smo imeli v nižinah v notranjosti države dva vročinska valova, v delu Primorske pa zaradi kratke prekinitve sredi meseca celo tri. V višjih legah je bil vročinski val bodisi eden (npr. v Ratečah) bodisi dva.
Po določilih Arsa za vročinski val v Sloveniji veljajo trije dnevi zapored s povprečno temperaturo nad 22, 24 ali 25 stopinj Celzija – odvisno od podnebnega območja.
Suša ogroža pridelek
Še vedno so zaradi kmetijske suše najbolj na udaru posevki koruze, zelenjadnice in travna ruša. Na Goriškem se je vodni primanjkljaj pri posevkih koruze od setve na najbolj pogostih srednje dobrih tleh ves čas povečeval. Že od konca maja, skupaj več kot en mesec, je v Biljah dnevna referenčna evapotranspiracija nad 5 mm, rastline pa so neprekinjeno v sušnem stresu že skoraj dva meseca. Podobno je na Vipavskem. Ker je večina posevkov nenamakanih, so se pred tednom ali dvema opaženi znaki vplivov sušnega in vročinskega stresa v preteklem tednu še povečali: zvito listje, ponekod njihovo rumenenje, še posebno v plitvih tleh, in nazadovanje v rasti.
Ob visokih temperaturah in suši so ponekod v Italiji roji kobilic pustošili na pašnikih in obdelovalnih površinah.
Z nekoliko boljšo sliko stanja posevkov odstopajo le nekatera območja, kjer so bile sicer lokalne nevihte izdatnejše. Predvsem na jugovzhodu in severovzhodu države so si z več vode v tleh poljščine in travišča začasno opomogli. Visoke temperature zraka povzročajo ožige, kar je bilo najbolj opaziti pri nizkih odkosih travne ruše. Po zgodnjih prvih odkosih namreč te dni že poteka drugi odkos. Zaradi izsušene podrasti so se opozorilom pred sušo in vročino pridružila še opozorila pred nevarnostjo požarov v naravnem okolju, zlasti na Goriškem in Krasu. Vročinski val je povečal tveganje tudi za živino na paši.
Kobilice ljubijo sušo in vročino
Ob visokih temperaturah in suši so ponekod v Italiji roji kobilic pustošili na pašnikih in obdelovalnih površinah. Entomologi ugotavljajo, da so globoke, presušene razpoke na poljih idealno okolje za odlaganje jajčec. Vsaka kobilica jih celo večkrat izleže vsaj po 40. Naraščajoče temperature lahko povzročijo daljša sušna obdobja, zaradi česar tla postanejo suha in neobdelana, kar ustvarja idealne razmere za žuželke.
Tudi pogostejša ekstremna vremenska nihanja spodbujajo večje invazije kobilic. Pomemben dejavnik je tudi vse več neobdelanih kmetijskih zemljišč. Toplejše podnebje lahko postane ugodno za vrsto maroških kobilic. Razlikujejo se od puščavskih, ki pustošijo v vzhodni Afriki. Učinkovit boj s kobilicami je zgodnje spremljanje njihovega pojavljanja. Jajčeca, ki so odložena v tla, naj bi se po nasvetu strokovnjakov odstranila s površinsko obdelavo tal, priporoča pa se tudi uporaba pesticida na osnovi gliv. Ko žuželke dosežejo zrelo fazo, ni mogoče veliko narediti.
