Vrt zarezanih sledi preteklosti, v njem kar okoli 700 rastlin (FOTO)

Ko smo Slovenci še pred mnogimi leti množično romali v bližnji Trst in zapravljali takrat še jugoslovanske dinarje, smo se seveda v glavnem vozili mimo Sežane. Zelo malo ljudi je vedelo, da je v tem mestu imeniten botanični vrt, vreden ogleda. Rojstvo parka sega v leto 1848, ko je družina Scaramanga iz Trsta od domačinov odkupila posest in na njej zgradila vilo Mirasasso (v slovenščini Občudovalec kamna).

Z leti so zemljo še dokupovali. Tako je park, ki so ga zasadili okrog vile, rasel in se širil, saj so ga nenehno zasajevali z različnimi sadikami in semeni, ki so jih prinašali mornarji in sam takratni lastnik parka Giovanni Scaramanga di Hiccolo Cavaliere. V letu 1890 so dogradili rastlinjak, ki je nekakšna miniatura schönbrunnskega pri Dunaju.

Družina Scaramanga je parku gospodarila vse do nacionalizacije v letu 1948. Leta 1949 je železniška proga Sežana–Nova Gorica park razdelila in ga tako zmanjšala za tretjino. Danes ga upravlja Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana, je pa to, kot pravijo upravljavci, kotiček, kjer se nam predstavljajo rastline sveta in delček Krasa. V botaničnem parku je več sto različnih vrst eksotičnih lončnic in skoraj dvesto lesnatih vrst.

Rojstvo parka sega v leto 1848.

Botanični vrt Sežana se z zbirko dobrih 170 rastlinskih vrst in nekaj več kot 700 rastlin razprostira na površini enega hektarja. Ima status naravne vrednote državnega pomena, naravnega spomenika ter vrtno-arhitekturne (nepremične kulturne) dediščine. To je prostor, kjer obiskovalca med drugim očara izjemna narava, ki sta jo oblikovala človek in čas. Tu se lahko prepustite stoletju in pol stari zgodbi, ki jo pripovedujejo stara in nenavadna drevesa, spoznate njihov izvor in značilnosti ter vrt zapustite vsaj za kanček bogatejši spoznanj tudi o drugačni lepoti, ki jo Kras premore.

Sežanski Botanični vrt ob vili Mirasasso, kot se uradno imenuje, je odprt vsak dan razen 1. novembra, 25. decembra in 1. januarja; več informacij o vrtu pa boste našli na njihovi spletni strani. Poleg vodenih ogledov ponujajo možnost porok, imajo prostor za posebne priložnosti, v vrtu pa je možno fotografiranje ob različnih dogodkih oziroma priložnostih.

Živi muzej Krasa

Sežana je tudi izhodišče za obisk številnih zanimivih točk, ki so povezane v Živi muzej Krasa. Skoraj pol stoletja je bilo mejno območje med slovensko-italijansko mejo in Sežano zaprto za prost dostop. Danes je ta prostor Živi muzej Krasa, ki predstavlja slikovito območje, posejano z neštetimi naravnimi danostmi. Tu spoznamo kraško pokrajino, biotsko raznovrstnost, kulturno ter arheološko in geološko dediščino tega območja. Gre za več kot 700 hektarjev veliko območje, prepleteno z nekaj deset kilometrov urejenih in označenih poti. Na tem območju bomo našli več kot dvajset naravnih, kulturnih in arhitekturnih zanimivosti.

Muzej na prostem prikazuje izjemno dediščino, ki je na tem območju ostala nedotaknjena vse od konca druge svetovne vojne. Glavna žila Živega muzeja Krasa, ki vas bo popeljala do vseh znamenitosti, je stara Bazovska cesta, kot pravijo nekdaj glavni povezavi med Sežano in italijansko Bazovico.

Mogočna drevesa FOTOGRAFIJE: Primož Hieng

»To območje je skozi stoletja sooblikoval človek s svojim delom,« pravi veliki poznavalec Krasa dr. Stanislav Renčelj. »Še živeče generacije vedo povedati, kako so čistili gmajno ter zlagali kamenje v griže in suhe zidove. Ob težaškem delu so našli še voljo za zidavo pastirskih hišk. V sušnih letih so komaj prepasli živino. Kosili so povsod, kjer so lahko zamahnili s koso. Pomemben je bil vsak stot sena. Mlekarice so vozile mleko v Trst in tako pomembno prispevale k preživetju družine. Pri pripravi drv za kurjavo so bili varčni. Gospodar bi si prej odrezal prst na roki, kot da bi posekal en sam hrast.

Poznali so vsak kamen, vsako dolino in ogrado. V kalih in štirnah so varovali vsako kapljo vode. Njihovo življenje je bila ena sama skrb. Živi muzej Krasa naj ohranja spoštljiv odnos do časa, ko so generacije tu še aktivno kmetovale za vsakdanji kruh.«