BREZ PLAČILNE LISTE
Vsak dan hodiš v službo, potem pa ti delodajalec naredi tole
Od leta 2013 pa do 2018 se je število ugotovljenih prekrškov početverilo.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Roman Šipić, Delo
LJUBLJANA – Število kršitev po 134. in 135. členu zakona o delovnih razmerjih, med katere spadajo tudi prekrški zaradi neizplačila plač do roka in neizročitev plačilnih list delavcem, je vse več, kažejo podatki inšpektorata za delo. Lani je bilo obravnavanih 1278 prekrškov ali 111 več kot leto prej (to pomeni skoraj 10-odstotno rast). V primerjavi z letom 2013 se je število prekrškov celo početverilo.
Ugotovljeni prekrški po letih (v oklepaju navajamo rast glede na leto pred tem):
– 2013: 314
– 2014: 780 (2,48-krat toliko)
– 2015: 909 (+ 16,5 odstotka)
– 2016: 950 (+ 4,5 odstotka)
– 2017: 1167 (+ 22,8 odstotka)
– 2018: 1278 (+ 9,5 odstotka)
– do 31. julij 2019: 720
»Izročitev pisnega obračuna je na eni strani pravica delavca, na drugi strani pa obveznost delodajalca. Vsak delavec, ki mu delodajalec krši pravice iz delovnega razmerja, ima možnost in pravico, da te svoje pravice uveljavi pri delodajalcu oziroma pred delovnim sodiščem. Delavec pa lahko kršitev prijavi tudi na pristojno enoto inšpektorata za delo, saj je opustitev izročitve pisnega obračuna prekršek, ki se kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost) oziroma od 1500 do 8000 evrov (manjši delodajalec) oziroma od 450 do 1200 evrov (delodajalec posameznik), z globo od 450 do 2000 evrov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe oziroma odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti (27. točka 217. člena ZDR-1),« pojasnjuje vlada.
»Namen predloga za določitev REK-1 obrazca za verodostojno listino je po našem razumevanju predvsem v tem, da se delavcu olajša pot do izterjave plače po sodni poti,« piše vlada. A hkrati dodaja, da situacije, »v katerih delodajalec predloži REK-1 obrazce, delavcem pa ne izplača plač, sicer obdobno zaznavamo, vendar gre za posamezne primere in ne za splošno uveljavljeno prakso, ki bi terjala zakonodajne posege«. V večini primerov neizplačanih plač gre za to, da delodajalec delavcu ne izroči plačilne liste, davčnemu organu pa ne predloži REK-1 obrazca: »Tako delavec ne razpolaga z izvršilnim naslovom za izterjavo plače, davčni organ pa ne razpolaga z izvršilnim naslovom za davčno izvršbo pripadajočih obveznih dajatev. Zato zgolj določitev REK-1 obrazca za verodostojno listino po našem mnenju ne bo učinkovito naslovila problematike, ki izhaja iz navedenih primerov, saj davčnemu organu REK-1 obrazci niso predloženi.«
Ugotovljeni prekrški po letih (v oklepaju navajamo rast glede na leto pred tem):
– 2013: 314
– 2014: 780 (2,48-krat toliko)
– 2015: 909 (+ 16,5 odstotka)
– 2016: 950 (+ 4,5 odstotka)
– 2017: 1167 (+ 22,8 odstotka)
– 2018: 1278 (+ 9,5 odstotka)
– do 31. julij 2019: 720
Kaj pravi zakon o delovnih razmerjih
134. člen
(plačilni dan)
(1) Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca.
(2) Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.
(3) Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.
(4) Delodajalec je dolžan predhodno pisno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
(5) Morebitna plačila v naravi se zagotavljajo na v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen način, glede na vrsto dela in obstoječe običaje.
135. člen
(kraj in način izplačila plače)
(1) Plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca se izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Plača mora biti delavcu na razpolago na določen plačilni dan.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu.
(3) Pisni obračun iz prejšnjega odstavka je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.
(4) Delodajalec je dolžan najkasneje do 31. januarja delavcu izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.
(5) Stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca.
134. člen
(plačilni dan)
(1) Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca.
(2) Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.
(3) Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.
(4) Delodajalec je dolžan predhodno pisno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
(5) Morebitna plačila v naravi se zagotavljajo na v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen način, glede na vrsto dela in obstoječe običaje.
135. člen
(kraj in način izplačila plače)
(1) Plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca se izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Plača mora biti delavcu na razpolago na določen plačilni dan.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu.
(3) Pisni obračun iz prejšnjega odstavka je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.
(4) Delodajalec je dolžan najkasneje do 31. januarja delavcu izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.
(5) Stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca.
Ko delodajalec ne izroči plačilne liste
Zakaj je pomembno za delavca, da pisni obračun (plačilna lista), ki ga je delodajalec dolžan izdati zaposlenemu, dejansko tudi dobi? Ker je to verodostojna listina, na podlagi katere lahko predlaga sodno izvršbo. Kaj pa če je delodajalec ne izda?»Izročitev pisnega obračuna je na eni strani pravica delavca, na drugi strani pa obveznost delodajalca. Vsak delavec, ki mu delodajalec krši pravice iz delovnega razmerja, ima možnost in pravico, da te svoje pravice uveljavi pri delodajalcu oziroma pred delovnim sodiščem. Delavec pa lahko kršitev prijavi tudi na pristojno enoto inšpektorata za delo, saj je opustitev izročitve pisnega obračuna prekršek, ki se kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost) oziroma od 1500 do 8000 evrov (manjši delodajalec) oziroma od 450 do 1200 evrov (delodajalec posameznik), z globo od 450 do 2000 evrov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe oziroma odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti (27. točka 217. člena ZDR-1),« pojasnjuje vlada.
Če plače ne izplača, REK-obrazca ni treba predložiti
V zadnjih mesecih se je veliko govorilo tudi o tem, da bi podobno, kot velja za plačilno listo, da bi bila torej na njeni osnovi mogoča sodna izvršba, veljalo tudi za obrazec REK-1, ki ga morajo delodajalci predložiti davčnemu organu. Gre za obračun socialnih prispevkov, ali so plačani, pa lahko vedno preverite pri davčnem organu ali denimo tudi prek aplikacije eDavki, ki je na voljo za mobilne telefone. A težava nastane, ko delodajalec obrazca REK-1 ni predložil in ni nakazal plače. V tem primeru »delodajalec ni dolžan predložiti REK-1 obrazca ter plačati akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost, saj po veljavnih predpisih ni določena obveznost mesečnega obračuna prispevkov, če plače dejansko niso izplačane«. Vlada še dodaja, da obračun davkov in prispevkov v postopku davčnega nadzora tako ni mogoč, se pa vodi prekrškovni postopek po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2: »Gre za kršitev 134. a člena ZPIZ-2: delodajalec ni predložil REK-1 obrazca, ker ni izplačal plače. Določilo se uporablja od 1. 1. 2018 dalje, za sankcioniranje pa je pristojna tudi Finančna uprava RS.« Zaradi kršitve prej omenjenega člena je finančna uprava od 1. januarja 2018 do 30. junija 2019 sankcionirala 2191 storilcev – izrekli so jim za 3,7 milijona evrov glob ter 154 opominov.»Namen predloga za določitev REK-1 obrazca za verodostojno listino je po našem razumevanju predvsem v tem, da se delavcu olajša pot do izterjave plače po sodni poti,« piše vlada. A hkrati dodaja, da situacije, »v katerih delodajalec predloži REK-1 obrazce, delavcem pa ne izplača plač, sicer obdobno zaznavamo, vendar gre za posamezne primere in ne za splošno uveljavljeno prakso, ki bi terjala zakonodajne posege«. V večini primerov neizplačanih plač gre za to, da delodajalec delavcu ne izroči plačilne liste, davčnemu organu pa ne predloži REK-1 obrazca: »Tako delavec ne razpolaga z izvršilnim naslovom za izterjavo plače, davčni organ pa ne razpolaga z izvršilnim naslovom za davčno izvršbo pripadajočih obveznih dajatev. Zato zgolj določitev REK-1 obrazca za verodostojno listino po našem mnenju ne bo učinkovito naslovila problematike, ki izhaja iz navedenih primerov, saj davčnemu organu REK-1 obrazci niso predloženi.«
