KOSTANJEVICA NA KRKI
Vsak tretji turist na kolo po dolenjskih Benetkah
V Kostanjevici na Krki se turizem razvija hitreje od načrtov in ponudbe. Ponudniki se med seboj dopolnjujejo, razmišljajo celo o gradnji term.
Odpri galerijo
V vročih dneh Krka ponuja prijetno osvežitev.
V teh dneh je, tako kot lansko poletje, v najmanjšem dolenjskem mestecu, v Kostanjevici na Krki, res živahno. V Krki mrgoli kopalcev pa supov in čolnov vseh oblik in velikosti. Zdi se, da je lansko leto, ko je koronavirus spremenil naše potovalne navade, številne pognal v raziskovanje domovine.
»V Kostanjevico smo prišli na priporočilo sodelavke in res smo navdušeni. S kolesom smo obiskali čudovito kostanjeviško jamo, fascinirala nas je tudi Galerija Božidarja Jakca pa kopamo se v reki. Majhno in prijetno mesto je to, kjer je vsega dovolj,« je ob našem obisku postajališča za avtodome dejala Urška iz okolice Ptuja, ki pa pogreša sanitarije. Polna pohval o drugem najstarejšem slovenskem mestu sta bila tudi Polona in Matej iz Ljubljane, ki se rada vračata v Kostanjevico.
»Prej sva potovala tudi zunaj naših meja, zdaj pa raziskujeva Slovenijo. Obiskala sva že kakšnih 50 postajališč za avtodome in že podatek, da sva tukaj petič, pove dovolj o tem, kako nama je tu všeč. Ja, v Kostanjevici sva bila največkrat, z razlogom seveda,« se nasmehne Matej, ki je navdušen predvsem nad plažo in kopanjem v Krki, ki je imela minuli vikend toplih 25 stopinj Celzija.
Če so v času pred korono Kostanjevico množično obiskovali tuji gosti, teh zdaj ni veliko, je pa toliko več domačih. »Vsak tretji turist, ki obišče naš TIC, ki je zdaj na res dostopni točki na kostanjeviškem otoku, v prostorih nekdanje mestne tržnice, prej pošte, želi zemljevid kolesarskih poti,« pravi Pia Peršič, ki z Mašo Zagorc vodi TIC.
Tisti, ki želijo Kostanjevico in okolico obresti s kolesom, imajo lahko tu res čudovite izlete, združene z ogledom naravnih in kulturnih značilnosti oziroma znamenitosti. Gotovo najbolj znan je biser srednjeveške arhitekture, nekdanji cistercijanski samostan, v katerem že skoraj pol stoletja deluje Galerija Božidar Jakac, v sklopu katere je tudi forma viva. Ob vznožju Gorjancev je vredna ogleda Kostanjeviška jama. Nad Črnečo vasjo je obnovljen nekdanji obmejni stražni stolp s čudovitim razgledom daleč naokoli. Pa Krakovski gozd, največji nižinski poplavni gozd v Sloveniji, kjer je urejena osem kilometrov dolga Resslova pot, ki vodi tudi skozi pragozd. »Turistom, če jih zanima, predstavimo tudi ponudbo širšega okolja, torej Posavja, Dolenjske in Bele krajine, vsekakor pa je naša naloga koordinacija z lokalnimi ponudniki, od vinarjev, gostincev in turističnih vodnikov do ponudnikov namestitev in izposoje koles ter čolnov in supov,« našteva Peršičeva.
Letos je pri Beach baru ob mestni čolnarni na novo odprto tudi šotorišče, ki ga upravlja Marjan Jerele, ena od gonilnih sil kostanjeviškega turizma. »Veseli me, da se ponudniki dopolnjujemo, tako si je na primer čez Krko, pri Kavarni Štraus, mogoče izposoditi supe, pri nas pa čolne in kanuje, možen je tudi izlet z ladjico. Se pa pozna kriza v gostinstvu, saj je težko dobiti delavce,« izpostavi enega od problemov zdajšnjega turizma. In prav na tem področju Kostanjevica šepa, saj je očitno, to ugotavlja tudi župan občine Ladko Petretič, da se turizem v občini razvija hitreje, kot so načrtovali, in zdaj celo prehiteva ponudbo. Tako manjka gostiln s hrano, tudi prenočitvenih kapacitet bi bilo lahko več, nekdanje kopališče Otok še vedno ni urejeno, bo pa morda že naslednje poletje, ko bodo obnovili vse tri lesene mostove, ki vodijo na otok. Kmalu bodo uredili tudi nove parkirne površine pri šoli, saj je očitno, da je parkirišče za avtodome včasih občutno premajhno, urejeno je namreč za 19 avtodomov, so pa bili dnevi, ko so jih našteli celo 60.
»Načrti za turizem so veliki, a čez noč ne gre. Iščemo tudi investitorja za terme v Krakovskem gozdu, kar bi bila velika pridobitev za kraj,« pravi župan Petretič. O možnostih, ki jih ponuja izvir termalne vode v Krakovskem gozdu, se sicer govori že skoraj pol stoletja, zato bi bil zdaj res že čas za konkretnejši premik in še dodatno ponudbo v tem turističnem biseru.
Postajališče za avtodome v Kostanjevici na Krki, kjer obiskovalci plačajo le porabo vode in elektrike, ne pa parkirnine in turistične takse, občasno poka po šivih. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
»V Kostanjevico smo prišli na priporočilo sodelavke in res smo navdušeni. S kolesom smo obiskali čudovito kostanjeviško jamo, fascinirala nas je tudi Galerija Božidarja Jakca pa kopamo se v reki. Majhno in prijetno mesto je to, kjer je vsega dovolj,« je ob našem obisku postajališča za avtodome dejala Urška iz okolice Ptuja, ki pa pogreša sanitarije. Polna pohval o drugem najstarejšem slovenskem mestu sta bila tudi Polona in Matej iz Ljubljane, ki se rada vračata v Kostanjevico.
»Prej sva potovala tudi zunaj naših meja, zdaj pa raziskujeva Slovenijo. Obiskala sva že kakšnih 50 postajališč za avtodome in že podatek, da sva tukaj petič, pove dovolj o tem, kako nama je tu všeč. Ja, v Kostanjevici sva bila največkrat, z razlogom seveda,« se nasmehne Matej, ki je navdušen predvsem nad plažo in kopanjem v Krki, ki je imela minuli vikend toplih 25 stopinj Celzija.
Toplice v Krakovskem gozdu
Če so v času pred korono Kostanjevico množično obiskovali tuji gosti, teh zdaj ni veliko, je pa toliko več domačih. »Vsak tretji turist, ki obišče naš TIC, ki je zdaj na res dostopni točki na kostanjeviškem otoku, v prostorih nekdanje mestne tržnice, prej pošte, želi zemljevid kolesarskih poti,« pravi Pia Peršič, ki z Mašo Zagorc vodi TIC.
Tisti, ki želijo Kostanjevico in okolico obresti s kolesom, imajo lahko tu res čudovite izlete, združene z ogledom naravnih in kulturnih značilnosti oziroma znamenitosti. Gotovo najbolj znan je biser srednjeveške arhitekture, nekdanji cistercijanski samostan, v katerem že skoraj pol stoletja deluje Galerija Božidar Jakac, v sklopu katere je tudi forma viva. Ob vznožju Gorjancev je vredna ogleda Kostanjeviška jama. Nad Črnečo vasjo je obnovljen nekdanji obmejni stražni stolp s čudovitim razgledom daleč naokoli. Pa Krakovski gozd, največji nižinski poplavni gozd v Sloveniji, kjer je urejena osem kilometrov dolga Resslova pot, ki vodi tudi skozi pragozd. »Turistom, če jih zanima, predstavimo tudi ponudbo širšega okolja, torej Posavja, Dolenjske in Bele krajine, vsekakor pa je naša naloga koordinacija z lokalnimi ponudniki, od vinarjev, gostincev in turističnih vodnikov do ponudnikov namestitev in izposoje koles ter čolnov in supov,« našteva Peršičeva.
Marjan Jerele
Letos je pri Beach baru ob mestni čolnarni na novo odprto tudi šotorišče, ki ga upravlja Marjan Jerele, ena od gonilnih sil kostanjeviškega turizma. »Veseli me, da se ponudniki dopolnjujemo, tako si je na primer čez Krko, pri Kavarni Štraus, mogoče izposoditi supe, pri nas pa čolne in kanuje, možen je tudi izlet z ladjico. Se pa pozna kriza v gostinstvu, saj je težko dobiti delavce,« izpostavi enega od problemov zdajšnjega turizma. In prav na tem področju Kostanjevica šepa, saj je očitno, to ugotavlja tudi župan občine Ladko Petretič, da se turizem v občini razvija hitreje, kot so načrtovali, in zdaj celo prehiteva ponudbo. Tako manjka gostiln s hrano, tudi prenočitvenih kapacitet bi bilo lahko več, nekdanje kopališče Otok še vedno ni urejeno, bo pa morda že naslednje poletje, ko bodo obnovili vse tri lesene mostove, ki vodijo na otok. Kmalu bodo uredili tudi nove parkirne površine pri šoli, saj je očitno, da je parkirišče za avtodome včasih občutno premajhno, urejeno je namreč za 19 avtodomov, so pa bili dnevi, ko so jih našteli celo 60.
Načrti so veliki, a čez noč ne gre.
»Načrti za turizem so veliki, a čez noč ne gre. Iščemo tudi investitorja za terme v Krakovskem gozdu, kar bi bila velika pridobitev za kraj,« pravi župan Petretič. O možnostih, ki jih ponuja izvir termalne vode v Krakovskem gozdu, se sicer govori že skoraj pol stoletja, zato bi bil zdaj res že čas za konkretnejši premik in še dodatno ponudbo v tem turističnem biseru.
