Vsakoletni poklon kulinarični dobroti. Čurka ima tudi svojo himno (FOTO)
Še do jutri, ko goduje sv. Anton Puščavnik, zavetnik živinorejcev, mesarjev in živine, bo na čudovitem vinskem griču nedaleč od Jeruzalema v Prlekiji, na Kogu, vse v znamenju prašičev in jedi, povezanih s kolinami.
V okviru Antonovanja, ki ga je tudi letos pripravilo Društvo Antonovanje na Kogu, je bil sobotni dan namenjen osrednjemu dogodku, Čurkarijadi 2024. Dogajanje se je začelo z okroglo mizo na temo Čurke: raziskovanje kulinaričnih možnosti in razvoj turističnega potenciala, da bi predstavilo pomemben kulinarični izdelek in turistični potencial. Udeleženci so govorili tudi o dvigu tržne vrednosti in razpoznavnosti čurke v prihodnje.
Sledila je Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem, ki velja za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev v sklopu certifikata Jeruzalem Slovenija. »Čurka je postala prepoznani iskani kulinarični izdelek po vsej Sloveniji, uspelo pa nam je ravno tisto, o čemer nismo na glas govorili, pri izdelku doseči ceno. Mi vemo, da ima danes čurka ceno mesnate klobase. S
ponosom rečemo, da smo s Koga, fara svetega Bolfenka, tam, kjer je sveti Anton, tam, kjer imamo čurko. Imamo svojega Matjašeka, imamo himno o čurki. Kdo na svetu ima to? Nihče, mi imamo čurke in vino,« je dejal predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc, ki skrbi za ohranjanje dragocene dediščine, in dodal: »Poznamo črne, sive in bele čurke. Komisija ocenjuje videz, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus.
Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo.
Vsi ocenjeni vzorci so predstavljeni in dani v pokušino na osrednji prireditvi v sklopu Antonovanja, na Čurkarijadi. Vrhunec dogodka je pokušina, ki poteka kot odprta kuhinja, kjer je obiskovalcem na voljo neomejena količina čurk, zelja in odličnega kogovskega vina.«
Letos 15 proizvajalcev
Čurke je že v četrtek ocenila strokovna komisija v sestavi: predsednik komisije in vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Peter Pribožič, Irena Kos (KGZ Celje) in Frančka Lebarič (KGZ Murska Sobota) ter komisija potrošnikov, ki so jo sestavljali mag. Vita Štefančič Mlakar, Ciril Rotar, Vanja Mramor in Dragica Florjanič. Na ocenjevanju je letos sodelovalo 15 proizvajalcev, ki so prinesli skupno 25 vzorcev čurk (4 bele, 7 sivih in 14 črnih).
Podelili so 12 zlatih, 10 srebrnih, 3 bronasta priznanja in eno priznanje za sodelovanje. Obiskovalci so lahko poskušali kašnate klobase različnih slovenskih pokrajin. Največ je bilo seveda domačih, prleških, nekaj pa jih je prišlo tudi od drugod. Izdelke je predstavil tudi podžupan občine Domžale Borut Ernestl.
Različni nadevi
Čurka je na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja ime za kašnato klobaso. Pri belih čurkah je osnova prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Siva ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko tudi manjši dodatek prosene kaše ali riža, zraven so lahko ocvirki, del kuhane glavine ali pljuč. Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki.
Dogodek je bil tudi glasbeno obarvan, sočasno pa je potekala otroška Čurkarijada, kjer sta za dogajanje skrbela Center za družine Ormož in Mladinski center Ormož, ki delujeta pod Ljudsko univerzo Ormož. Vstopnica je bila tudi srečka za živega prašiča, dobil ga je obiskovalec iz Maribora, na stojnicah pa so svoje izdelke ponujali lokalni pridelovalci. Na prireditvi so podelili priznanja in nagrade 16. likovnega natečaja Gudeki s Koga, Čurkarijade pa se je udeležil tudi društveni mesar Matjašek I. Kogovski, ki pomen čurk in kolin zastopa po Sloveniji in tujini.
V nedeljo sveta maša
Izraz čurka (kašnata klobasa) se uporablja na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja. Osnova nadeva je kaša. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so znane tako po značilnih mesnih kakor tudi kašnatih klobasah.
Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in obliko nadeva. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani. Kot zanimivost: čurka ima tudi himno, avtor besedila je prleški pesnik Marko Kočar, poje jo prleški kantavtor Tadej Vesenjak.
Vrhunec dogodka je pokušina, ki poteka kot odprta kuhinja.
Dogajanje se je nadaljevalo v nedeljo, ko so se na Kog podali številni romarji in se v tamkajšnji cerkvi udeležili svete maše za žive in pokojne živinorejce, zlasti prašičerejce, ter zdravje pri živini. Obenem je bilo srečanje cerkvenih pevskih zborov, ki so skupaj zapeli.
Popoldne sta potekala še proščenje na kogovski tržnici in srečanje vozil Steyer kluba Kog in starodobnikov. Jutri ob 9. uri bo še Antonovo tekmovanje v pikadu Društva upokojencev Zarja Kog v dvorani KS Kog, v soboto, 27. januarja, pa bo ob 14. uri Antonov turnir v malem nogometu v sodelovanju s Športnim društvom Kog v telovadnici OŠ Kog.
17. januarja goduje sv. Anton Puščavnik.
