Vse glasnejše govorice, da svojcem ponujajo brezplačne pogrebe
Preverili smo, ali govorice držijo.
Odpri galerijo
Ukrepi za zajezitev širjenja nalezljive bolezni koronavirus so spremenili tudi pogrebe, a ne tako, kot se širijo govorice, da naj bi bili pogrebi za nekatere brezplačni (fotografija je simbolična). FOTO: Jure Eržen, Delo
»Če si umrl od korone, si imel brezplačen pogreb. Mogoče je imel kdo v mrliškem listu korona, resnica je bila pa drugje, ne morem verjeti ...«, »Poznam štiri ljudi, ki so jim domači umrli v DSO zaradi povezanih bolezni in ne zaradi covida 19. Gantarjevo ministrstvo za zdravje je klicalo svojce, da jim plačajo pogreb, če lahko na mrliški list napišejo diagnozo covid 19 in nekateri so pristali«, »Je tukaj še kdo od svojcev umrlega, ki ni umrl zaradi covida 19 in so mu ponudili zastonj pogreb, da ga lahko zapišejo na seznam žrtev covida 19?«.
Navedene so le nekatere izjave s spletnih omrežij, ko ljudje trdijo, da so svojci žrtev, ki so umrli zaradi novega koronavirusa upravičeni do brezplačnega pogreba.
Z gospodarskega ministrstva, kamor sodijo pogrebne dejavnosti, so nam odgovorili, da so zgoraj napisane trditve neresnične: »Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni seznanjeno s takšno določbo, niti v okviru protikoronskih paketov. Država torej ne krije stroškov pogreba umrlih za covidom 19.«
Tudi na ljubljanskih Žalah so nam potrdili, da so ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni 19 spremenili pogrebe, vendar ti niso brezplačni. Takšnega primera niso imeli in za te govorice naj bi tudi prvič slišali.
Preberite tudi: Objavljena navodila, kako ravnati z umrlimi, okuženimi z novim koronavirusom
Na ministrstvu za gospodarstvo ob tem dodajajo, da v Sloveniji kljub vsemu obstajata dve obliki denarne pomoči socialno šibkejšim ob smrti družinskega člana (pogrebnina za pomoč pri kritju stroškov pogreba in posmrtnina, ki je namenjena finančni pomoči svojcem umrlega), ki sta namenjeni socialno ogroženim ne glede na to, kaj je bil vzrok smrti. Tako kot pri
vseh drugih pravicah iz javnih sredstev se tudi ti uveljavljata na centrih za socialno delo v roku enega leta po smrti svojca.
V Sloveniji je zaradi okužbe z novim koronavirusom do danes umrlo 108 bolnikov, od tega 82 odstotkov starejši od 75 let (oziroma 96 odstotkov nad 65 let). Največ jih je umrlo v občini Šmarje pri Jelšah (38), sledijo Ljutomer (20), Metlika (17), Ljubljana (11), Horjul (6), Brezovica (3) in občine s po enim primerom. Uradne evidence, ali je žrtev umrla zaradi koronavirusa ali le z virusom, pa NIJZ ne vodi, zato ostaja neznanka, kolikšna je dejanska smrtnost zaradi virusa.
Navedene so le nekatere izjave s spletnih omrežij, ko ljudje trdijo, da so svojci žrtev, ki so umrli zaradi novega koronavirusa upravičeni do brezplačnega pogreba.
Z gospodarskega ministrstva, kamor sodijo pogrebne dejavnosti, so nam odgovorili, da so zgoraj napisane trditve neresnične: »Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni seznanjeno s takšno določbo, niti v okviru protikoronskih paketov. Država torej ne krije stroškov pogreba umrlih za covidom 19.«
Število umrlih po spolu in starostnih skupinah do vključno 5. 6. 2020. FOTO: NIJZ, zaslonski posnetek
Tudi na ljubljanskih Žalah so nam potrdili, da so ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni 19 spremenili pogrebe, vendar ti niso brezplačni. Takšnega primera niso imeli in za te govorice naj bi tudi prvič slišali.
Preberite tudi: Objavljena navodila, kako ravnati z umrlimi, okuženimi z novim koronavirusom
Na ministrstvu za gospodarstvo ob tem dodajajo, da v Sloveniji kljub vsemu obstajata dve obliki denarne pomoči socialno šibkejšim ob smrti družinskega člana (pogrebnina za pomoč pri kritju stroškov pogreba in posmrtnina, ki je namenjena finančni pomoči svojcem umrlega), ki sta namenjeni socialno ogroženim ne glede na to, kaj je bil vzrok smrti. Tako kot pri
vseh drugih pravicah iz javnih sredstev se tudi ti uveljavljata na centrih za socialno delo v roku enega leta po smrti svojca.
V Sloveniji je zaradi okužbe z novim koronavirusom do danes umrlo 108 bolnikov, od tega 82 odstotkov starejši od 75 let (oziroma 96 odstotkov nad 65 let). Največ jih je umrlo v občini Šmarje pri Jelšah (38), sledijo Ljutomer (20), Metlika (17), Ljubljana (11), Horjul (6), Brezovica (3) in občine s po enim primerom. Uradne evidence, ali je žrtev umrla zaradi koronavirusa ali le z virusom, pa NIJZ ne vodi, zato ostaja neznanka, kolikšna je dejanska smrtnost zaradi virusa.
