Vse manj cepljenih, vse več ošpic
Število okuženih s koronavirusom iz dneva v dan pada, vsaj za zdaj se zdi, da je najhujše mimo. A covid-19 ni edina bolezen, ki nas ogroža v teh dneh. Poročali smo že o hepatitisu neznanega izvora, zaradi katerega so enega otroka obravnavali tudi v ljubljanskem kliničnem centru, k sreči je imel blag potek bolezni, po dveh dnevih je bil odpuščen iz bolnišnice in je dobro okreval v domačem okolju.
Svetovni zdravstveni strokovnjaki pa že svarijo pred novo boleznijo, staro, pravzaprav: ošpicami. Število obolelih po svetu strmo narašča, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): število prijavljenih primerov ošpic v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo za neverjetnih 79 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani. Razlog za to je preprost, pravijo pri SZO – premalo cepljenih otrok, za to je delno kriva pandemija covida-19 oziroma protikoronski ukrepi, deloma pa to, da so bile države prisiljene denar preusmeriti na druga pereča področja za spopadanje z drugimi težavami, navajajo.
Zaradi konfliktov in vojn v Ukrajini, Afganistanu, Etiopiji, Somaliji so milijoni ljudi zapustili svoje domove, otroci posledično niso mogli biti cepljeni, poleg tega pogosto živijo v prenatrpanih centrih, kjer se bolezni hitro širijo. Nevarnost izbruhov različnih nalezljivih bolezni je velika, opozarja SZO, in bi lahko ogrozila življenja na milijone otrok, tak je na primer izbruh rumene mrzlice, ki se kaže na zahodu Afrike.
Kapljični prenos
Pojav epidemije ošpic predstavlja nevarnost, svari SZO, ne le zaradi premalo cepljenih, ampak tudi zaradi sprostitve številnih ukrepov, s katerimi smo omejevali širjenje koronavirusne bolezni, torej nošnje mask in vzdrževanja fizične razdalje. Bolezen se namreč prenaša s kužnimi kapljicami izločkov iz nosu in žrela okužene osebe, torej kihanjem in kašljanjem.
V letu 2020 kar 23 milijonov otrok ni bilo cepljenih v skladu s priporočili, kar je več od katerega koli leta po 2009. V januarju in februarju letošnjega leta je bilo po svetu prijavljenih 17.338 primerov ošpic, v obdobju od aprila 2021 do aprila letos je bilo zabeleženih kar 21 izbruhov ošpic, večina v Afriki in vzhodnem Sredozemlju. navaja SZO.
A na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje mirijo: »Številne države so poročale o zmanjšanju deleža otrok za rutinska cepljenja med epidemijo covida-19, kar je gotovo prispevalo k povečanju števila obolelih. V Sloveniji nismo beležili zmanjšanja deleža cepljenih proti ošpicam med epidemijo covida-19.« Lani je bila precepljenost predšolskih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s 1. odmerkom cepiva v Sloveniji 95,3-odstotna, v lanskem šolskem letu pa je bila precepljenost šolarjev proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z 2. odmerkom cepiva 90,7-odstotna.
»V primerjavi z letom 2021, ko so veljali strogi ukrepi za zajezitev covida-19 in je bilo zato število prijav skoraj vseh drugih nalezljivih bolezni zelo zmanjšano, je število obolelih v letu 2022, ob odpravi ukrepov, razumljivo večje. V Sloveniji smo zadnje primere ošpic beležili v začetku leta 2020, šlo je za nekaj primerov v povezavi z izbruhom v gorenjski regiji, ki se je začel v novembru 2019,« so nam še sporočili z NIJZ.
Tudi zapleti in smrt
Ošpice so, kot rečeno, močno nalezljiva bolezen, ki se hitro širi, vodi lahko v zaplete in tudi smrt. Bolezen preprečujemo s cepljenjem, za zaščito sta potrebna dva odmerka. Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni. Zbolijo lahko vsi, ki jih niso preboleli ali niso bili cepljeni.
V Sloveniji nismo beležili zmanjšanja deleža cepljenih proti ošpicam med epidemijo covida-19.
Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okrog 10 dni, pravijo na NIJZ: »Začetek bolezni je nenaden, z visoko vročino (tudi do 41 stopinj Celzija), hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino.«
Zdravljenje je podporno, oboleli mora počivati in piti dovolj tekočine, da prepreči dehidracijo. Antibiotiki so potrebni le pri bakterijskih zapletih, kot sta denimo vnetje srednjega ušesa in pljučnica.
17.338
primerov ošpic je bilo prijavljenih po svetu v letošnjih prvih dveh mesecih.
Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov, največje tveganje zanje in za smrt imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe.
