Vse manj možnosti, da bi Uber prišel v Slovenijo

Državni zbor je danes na izredni seji obravnaval predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec. V prejšnje stanje želijo vrniti 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času prejšnje vlade. Podporo so mu napovedali v koaliciji, odrekli pa v SDS in NSi.

Med ureditvami, ki jih vračajo v preteklo stanje, so tiste na področju svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike.

Ukinja možnost Uberja v Sloveniji

Predlog zakona ukinja še pravno podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšuje vpliv odločanja kulturnega ministra na kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umika pogoj, da potrebujejo za študij v Sloveniji na računu 5.000 evrov.

V imenu predlagatelja je zakonski predlog predstavila članica programskega odbora Inštituta 8. marec Tina Tomšič, ki je poudarila, da je zakon podprlo več kot 15.000 podpisnikov. Dejala je, da je predstavnica generacije, ki jo je prejšnja oblast teptala in zasmehovala. »Naša ideja je pravičnejša družba, ki temelji na dostojnem življenju,« je izpostavila.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je ocenil, da bodo spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki sicer onemogoča razpis zakonodajnega referenduma za celoten paket zakonov, povečala prihodke državnega proračuna za 2,6 milijonov evrov.

Odgovorna in demokratična politika, ki razume načela pravne države, je ta zakon dolžna sprejeti, je v predstavitvi stališča poslanske skupine Gibanja Svoboda dejal Teodor Uranič. S podporo zakonu pa po njegovem mnenju uresničujejo zaveze iz koalicijske pogodbe, »da bo civilna družba v procesih odločanja prepoznana kot stroka«.

Stališča opozicije

Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Dejan Kaloh, ki je dejal, da je ocena stanja, da gre za škodljive ukrepe, subjektivna. Zaradi kratke časovne distance od njihovega sprejema namreč po njegovem mnenju še ne more biti škode. Ocenil je, da gre za neracionalno nasprotovanje sprejetim zakonskim rešitvam pod prejšnjo vlado, po zakonih pa da se je »prav po kovaško udarilo«. Predloga ne bodo podprli.

V NSi menijo, da se je civilna družba pisanja zakonov lotila z dobrimi nameni, a da bi bilo bolje, da bi se noveliralo vsak zakon posebej in ne z t. i. omnibus zakonom. »Prepričani smo, če je prejšnja vlada delala kakšne napake, potem jih ne popravljamo tako, da naredimo še večje napake,« je v predstavitvi stališča NSi dejala Vida Čadonič Špelič, zato zakona ne bodo podprli.

Stališča koalicije

Stališče SD je predstavila Meira Hot, ki je dejala, da je vlada Janeza Janše v nujne ukrepe za blaženje posledic epidemije »podtaknila celo vrsto novosti, ki niso imele veliko zveze z odzivom na pandemijo, so pa trajno spreminjale nekatera družbena razmerja in sistemske ureditve«. Te je najprej treba vrniti v prvotno stanje, šele nato se lahko pogovarjajo o morebitnih spremembah v posameznih zakonih, je dejala. Zakon bodo v SD podprli.

Stališče Levice je predstavila Nataša Sukič, ki je poudarila, da je ta zakon treba sprejeti, saj na novo vzpostavlja izgubljene demokratične standarde. »Te je Janševa vlada v svoji slepi sli po razgradnji družbenih sistemov brutalno krnila in s tem ustvarila resne motnje v demokratičnih procesih,« je dejala. V Levici zakon podpirajo.

Spremembe zakona o orožju

Razprava se je v pretežni meri vrtela okoli sprememb zakona o orožju, ki oži upravičenost za nabavo strelnega orožja kategorije osem A, kamor med drugim spada tudi polavtomatsko strelno orožje. Nanj je danes SDS vložila tri dopolnila, saj menijo, da bi s tem trajno ukinili nekatere strelske športne discipline.

Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je predstavnike SDS vprašal, »katera olimpijska disciplina uporablja avtomatsko orožje«.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar je pojasnil, da je evropska direktiva, ki takšno orožje prepoveduje kot posebno nevarno, nastala na podlagi posledic terorističnih napadov v Evropi. »V ničemer ne onemogoča delovanja in izvajanja strelskih društev,« je dejal, saj sprememba zakona ne prepoveduje dovoljenega športnega orožja.

V SDS so že na matičnem odboru napovedali, da bodo ustavnost zakona preverili na ustavnem sodišču.