NOVELA ZAKONA
Vse več nasprotnikov cepljenja: precepljenost padla pod kritično mejo
Novela predvideva, da necepljeni otroci ne bodo smeli obiskovati javnih vrtcev.
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel, Delo
Precepljenost v državi naj bi bila v prihodnje večja, saj bo le tako mogoče zagotavljati kolektivno zdravje. Precepljenost predšolskih otrok je padla že na 93 odstotkov, medtem ko meja za razvoj kolektivne imunosti znaša 95 odstotkov.
Da bi precepljenost zvišali, je DZ v torek sprejel novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki jo je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev iz SMC, SDS in Desusa. Sprejeta je bila s 67 glasovi za in 12 proti.
Novela omejuje vključitev necepljenih otrok v javne in javno sofinancirane vrtce. Vključitev necepljenega otroka v tak vrtec se zavrne, če ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pa za to ni medicinskih razlogov. Lahko pa se vključi otrok, ki je v postopku pridobitve odločbe o opustitvi cepljenja.
Kandidati, ki se vpisujejo v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, morajo ob vpisu imeti opravljeno cepljenje v skladu s programom cepljenja, ki je v zakonu že opredeljen. Gre za program, ki ga določi minister, pristojen za zdravje, na predlog Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ). Če kandidat ni opravil tega cepljenja, se mu vpis zavrne. Izjema so tisti, pri katerih za opustitev cepljenja obstajajo medicinski razlogi.
Novela določa tudi optimizacijo postopka za ugotavljanje razlogov za opustitev cepljenja, s čimer bi razbremenili delo komisije za cepljenje.
Odbor DZ za zdravstvo je v predlog vnesel nekaj dopolnil, s katerimi je tudi umaknil sprva predlagano določbo o obveznem cepljenju zdravstvenih delavcev, denimo proti sezonski gripi. Vlada je zatrdila, da podpira prizadevanje za visoko precepljenost zaposlenih v javni zdravstveni mreži in socialnovarstvenih zavodih. Ima pa zadržek do prepovedi dela z bolniki oziroma varovanci za zaposlene v javni zdravstveni mreži in socialnovarstvenih ustanovah, ki niso popolno cepljeni. Takšna prepoved bi lahko imela neželene učinke glede na kadrovsko podhranjenost v zdravstvu in socialnem varstvu, sploh glede na širjenje okužb z novim koronavirusom.
DZ je v skladu s to usmeritvijo v torek zavrnil dopolnilo LMŠ, da morajo biti zaposleni v javni zdravstveni mreži ali javnih socialnovarstvenih zavodih za opravljanje svojega dela cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B, redno pa se morajo tudi cepiti proti sezonski gripi.
Da bi precepljenost zvišali, je DZ v torek sprejel novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki jo je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev iz SMC, SDS in Desusa. Sprejeta je bila s 67 glasovi za in 12 proti.
Novela omejuje vključitev necepljenih otrok v javne in javno sofinancirane vrtce. Vključitev necepljenega otroka v tak vrtec se zavrne, če ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pa za to ni medicinskih razlogov. Lahko pa se vključi otrok, ki je v postopku pridobitve odločbe o opustitvi cepljenja.
Nekaterim dijakom in študentom lahko zavrnejo vpis, če niso cepljeni
Kandidati, ki se vpisujejo v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, morajo ob vpisu imeti opravljeno cepljenje v skladu s programom cepljenja, ki je v zakonu že opredeljen. Gre za program, ki ga določi minister, pristojen za zdravje, na predlog Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ). Če kandidat ni opravil tega cepljenja, se mu vpis zavrne. Izjema so tisti, pri katerih za opustitev cepljenja obstajajo medicinski razlogi.
Novela določa tudi optimizacijo postopka za ugotavljanje razlogov za opustitev cepljenja, s čimer bi razbremenili delo komisije za cepljenje.
Odbor DZ za zdravstvo je v predlog vnesel nekaj dopolnil, s katerimi je tudi umaknil sprva predlagano določbo o obveznem cepljenju zdravstvenih delavcev, denimo proti sezonski gripi. Vlada je zatrdila, da podpira prizadevanje za visoko precepljenost zaposlenih v javni zdravstveni mreži in socialnovarstvenih zavodih. Ima pa zadržek do prepovedi dela z bolniki oziroma varovanci za zaposlene v javni zdravstveni mreži in socialnovarstvenih ustanovah, ki niso popolno cepljeni. Takšna prepoved bi lahko imela neželene učinke glede na kadrovsko podhranjenost v zdravstvu in socialnem varstvu, sploh glede na širjenje okužb z novim koronavirusom.
DZ je v skladu s to usmeritvijo v torek zavrnil dopolnilo LMŠ, da morajo biti zaposleni v javni zdravstveni mreži ali javnih socialnovarstvenih zavodih za opravljanje svojega dela cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B, redno pa se morajo tudi cepiti proti sezonski gripi.
