Vse več starejših se težko preživlja
Slovenska karitas je začela vseslovensko dobrodelno akcijo za pomoč ljudem z nizkimi prihodki, starejšim in za programe vključevanja trajno nezaposljivih v Sloveniji. Lani so zbrali 273.364 evrov in pomagali več kot 17.900 starejšim in 8600 posameznikom, ki so v delovno aktivni dobi, a ne zmorejo. Pomoči potrebnih je sicer vedno več, zlasti starejših, ki jih poleg revščine pestijo še osamljenost, izoliranost, izključenost.
Želimo oblikovati prostor, kjer se bo posameznik, ki pride k nam, čutil sprejetega.
Akcijo Pomagajmo preživeti in živeti je Slovenska karitas začela izvajati leta 2009, je spomnil generalni tajnik Peter Tomažič: »Tudi letos apeliramo na darovalce, da bi zbrali čim več sredstev za pomoč v obliki hrane, higienskih pripomočkov, plačila najnujnejših položnic.« Kot je dejal, je na splošno število njihovih uporabnikov povezano z brezposelnostjo. Kljub temu opažajo naraščanje števila starejših uporabnikov: »Stiska starejših se je v zadnjih dveh letih zelo poglobila. Tisti, ki imajo nizke pokojnine – te še zdaleč niso sledile podražitvam hrane, storitev, kurjave in podobno –, tega ne morejo nadomestiti z drugim delom ali katerimi drugimi alternativami.«
Tomažič je dodal, da je po epidemiji slabše tudi stanje na področju duševnega zdravja, zato krepijo tudi tovrstne programe. Del sredstev, zbranih v dobrodelni akciji, namenijo programom socialnega vključevanja, eden je poimenovan Gradimo skupnost, je pojasnila strokovna sodelavka Škofijske karitas Celje Jana Rovtar: »Želimo oblikovati prostor, kjer se bo posameznik, ki pride k nam, čutil sprejetega, kjer bo imel občutek varnosti, svoje mesto in svojo vlogo. S socialnim vključevanjem želimo odgovoriti še na druge vrste revščine, kot so revščina osamljenosti, izoliranosti, izključenosti, želimo odgovoriti na občutek neuspešnosti in nekoristnosti, stagnacijo na področju osebnega razvoja.«
Povečujejo se tudi osamljenost, izoliranost in izključenost.
Dodala je, da je njihov cilj, da uporabniki naredijo korak naprej, ki je navzven lahko videti majhen: »Za nekatere to pomeni, da najdejo službo, da se povežejo z drugimi, da naredijo svoje življenje malce bolj pestro, za nekatere pa je korak že to, da zjutraj vstanejo iz postelje in se nekam odpravijo.« Uporabniki jih najdejo sami, včasih jih k njim napotijo iz centrov za socialno delo, zgodi pa se tudi, da kateri od uporabnikov pripelje drugega, kar je največji uspeh, je povedala Rovtarjeva: »Tako gradimo skupnost. V resnici jo gradijo naši uporabniki. Tisti, ki jim družba pogosto sporoča, da tega ne zmorejo več.«
Jubilej
Slovenska karitas bo prihodnji teden praznovala 35 let delovanja. Kot je spomnil Tomažič, je bila v Jugoslaviji prepovedana; potem ko so jo 1. maja 1990 ustanovili, je zaradi hudih poplav tistega leta doživela hitro širitev. Lani je v 453 župnijskih karitas več kot 10.100 prostovoljcev skupaj opravilo 670.580 ur prostovoljnega dela, v različne programe je bilo vključenih 145.316 ljudi. Pomoč v hrani je lani prejelo 91.070 ljudi, od tega 72.463 staršev z otroki in posameznikov, 17.982 starejših in 625 brezdomcev. Razdelili so 3755 ton hrane, 11.678 ljudi je dobilo dodatno pomoč v obliki plačila položnic, 14.359 otrok je dobilo pomoč za šolske potrebščine … Še vedno je bila potrebna pomoč po poplavah. Pomagali so 5000 gospodinjstvom v višini 14,5 milijona evrov – polovica je bila javnih sredstev, polovico pa so zbrali z donacijami.
