ŠOLANJE DOMA
Vse več staršev otrok ne pošilja v šole, Likovičeva opozarja na trajne posledice
Število otrok, ki se šolajo doma, je v času koronakrize drastično poskočilo.
Odpri galerijo
Angelca Likovič. FOTO: Voranc Vogel, Delo
V času koronakrize se je v Sloveniji močno povečalo število otrok, ki se šolajo doma. V šolskem letu 2019/20 je bilo takšnih že 600, kar je skoraj še enkrat več kot leto prej. Za primerjavo – pred 10 leti se je doma šolalo le 89 otrok, pred 15 leti pa manj kot pet. Medtem ko starši, ki otroke poučujejo doma, menijo, da je takšna oblika izobraževanju veliko bolj prilagojena posamezniku, pa dolgoletna osnovnošolska ravnateljica šolanju doma ni najbolj naklonjena.
Izobraževanje na domu je pri nas možno že od leta 1996, so se pa prvi primeri takšne oblike izobraževanja pojavili šele v letu 2004. Natančni pogoji so določeni v zakonu o osnovni šoli, kjer je navedeno tudi, da morajo starši šolo o šolanju na domu obvestiti najkasneje do začetka šolskega leta.
Na Zavodu za razvoj šolanja na domu so prepričani, da je največja prednost šolanja na domu ta, da omogoča veliko fleksibilnost in prilagajanje individualnim potrebam družine. »Znanost je že zdavnaj ugotovila, da se otroci učijo na različne načine. Način učenja v javnih šolah torej ne ustreza kar vsem. Že pred koronsko krizo je zanimanje za šolanje na domu naraščalo zato, ker so starši iskali šole z drugačnimi pedagoškimi pristopi in so naleteli tudi na šolanje na domu, ki jih je pritegnilo,« pojasnjuje direktorica zavoda Gita Mateja de Laat.
Letos je po njenih besedah interes večji, in sicer tudi zato, »ker so nekateri starši in otroci tekom šolanja na daljavo ugotovili, da se lažje in bolj učinkovito učijo doma«. Kot dodaja direktorica, pa se nekateri za šolanje na domu odločajo zaradi ukrepov, ki jih izvajajo šole, kar se ji zdi upravičena motivacije, če se starši istočasno zavedajo, da je šolanje na domu odgovorna naloga in so ji pripravljeni posvetiti svoj čas in trud.
Dolgoletna osnovnošolska ravnateljica Angelca Likovič pa po drugi strani meni, da nobeno šolanje na domu ne more nadomestiti javne šole. Po njenem mnenju je staršev, ki so usposobljeni za poučevanje na domu, bolj malo. »Najbolj primerni so starši, ki imajo pedagoško izobrazbo. Zelo pomembno je, da so ti starši osebnostno zreli ljudje,« poudarja Likovičeva in dodaja, da bi bilo za tovrstne starše potrebno usposabljanje preko seminarjev, prav tako bi morala biti sprejeta jasna navodila, pod katerimi pogoji se otroci lahko šolajo doma. »Šola ima usposobljen pedagoški kader. Ima vse potrebne učne pripomočke, česar starši nimajo. Kot na primer telovadnice.«
Na vprašanje, zakaj se močno povečuje število otrok, ki se šolajo doma, Likovičeva nima enoznačnega odgovora. Kot pravi, nekateri starši ne zaupajo šolskemu sistemu, morda tudi vrednotam, ki jih nudi ta šola. Svoje pa je prinesla še koronakriza. »Nekateri starši se bojijo otroka poslati v šolo, ker se nekateri učitelji in starši ne držijo ukrepov in ne priznavajo prisotnosti virusa. So fanatični anticepilci, saj vidite,kaj počnejo.«
Ob temi šolanja na domu se večkrat pojavijo pomisleki, kako to vpliva na otrokovo socializacijo. Likovičeva meni, da zelo slabo in da lahko pri otroku pusti trajne posledice. »Otrok je socialno bitje in ga je potrebno usposabljati za javno nastopanje, kritično razmišljanje, zagovarjanje svojih mnenj.... Vse to pa lahko nudi le šola. Otroka ne smemo osamit od njegovih vrstnikov,« poudarja.
Mateja po drugi strani opozarja, da je socializacija zelo obsežna tema, kjer gre za kompleksen proces, ki ga po njenem mnenju večina ljudi ne razume. »Za zdrav razvoj socialnih veščin smo najpomembnejši starši oz. kvaliteta odnosa, ki ga otrok zgradi z nami. Znotraj tega odnosa otrok prevzema vrednote in vzorce obnašanja in bolj ko je zdrav ta odnos, bolj zdrave so vrednote in vzorci obnašanja. Te potem otroci preizkušajo, trenirajo, vadijo, preoblikujejo znotraj druženja z vrstniki. Druženja z vrstniki torej ne moremo in ne smemo enačiti s socializacijskim procesom. Šolarji torej niso prikrajšani, kar se tiče socializacije in druženja, zagotovo pa razvoj socialnih spretnosti poteka drugače in po mojem mnenju bolj kvalitetno od tistega v šolah,« poudarja.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za zdaj še nimajo podatka, koliko otrok se bo doma šolalo v letošnjem šolskem letu. »Starši imajo najkasneje do začetka šolskega leta možnost, da o izobraževanju otroka na domu pisno obvestijo osnovno šolo, v katero je otrok vpisan,« pojasnjujejo.
Izobraževanje na domu je pri nas možno že od leta 1996, so se pa prvi primeri takšne oblike izobraževanja pojavili šele v letu 2004. Natančni pogoji so določeni v zakonu o osnovni šoli, kjer je navedeno tudi, da morajo starši šolo o šolanju na domu obvestiti najkasneje do začetka šolskega leta.
Kdo lahko otroka šola na domu?Vsi starši v Sloveniji, ki bi želel otroka šolati na domu, morajo svojega otroka najprej vpisati v osnovno šolo v okolišu, v katerem otrok prebiva, saj je šola po zakonu dolžna vpisati otroka, če ta prebiva v njenem okolišu. Starši pa lahko svojega otroka potem prepišejo tudi na katero koli drugo javno ali zasebno šolo, vendar se mora v tem primeru izbrana šola s tem strinjati.
Starši morajo nato najkasneje do začetka šolskega leta šolo obvestiti, da bodo svojega otroka šolali na domu. Obvestilo mora biti v pisni obliki in mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo in ime in priimek oseb(e), ki bo(do) otroka poučevala(e). Večinoma imajo šole tudi že pripravljene obrazce, ki jih samo izpolnite in oddate. Šolo je nato treba vsako leto posebej do začetka naslednjega šolskega leta obvestiti, če se bo otrok šolal na domu.
Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, enkrat na leto oceni izpitna komisija. V prvi triadi se preverja znanje iz slovenščine in matematike, nato se v drugi doda še prvi tuji jezik, od 7. do 9. razreda pa se poleg omenjenih treh predmetov preverja še znanje iz zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Starši morajo nato najkasneje do začetka šolskega leta šolo obvestiti, da bodo svojega otroka šolali na domu. Obvestilo mora biti v pisni obliki in mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo in ime in priimek oseb(e), ki bo(do) otroka poučevala(e). Večinoma imajo šole tudi že pripravljene obrazce, ki jih samo izpolnite in oddate. Šolo je nato treba vsako leto posebej do začetka naslednjega šolskega leta obvestiti, če se bo otrok šolal na domu.
Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, enkrat na leto oceni izpitna komisija. V prvi triadi se preverja znanje iz slovenščine in matematike, nato se v drugi doda še prvi tuji jezik, od 7. do 9. razreda pa se poleg omenjenih treh predmetov preverja še znanje iz zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Šolanje na domu (simbolična fotografija). FOTO: Getty Images/istockphoto
Letos je po njenih besedah interes večji, in sicer tudi zato, »ker so nekateri starši in otroci tekom šolanja na daljavo ugotovili, da se lažje in bolj učinkovito učijo doma«. Kot dodaja direktorica, pa se nekateri za šolanje na domu odločajo zaradi ukrepov, ki jih izvajajo šole, kar se ji zdi upravičena motivacije, če se starši istočasno zavedajo, da je šolanje na domu odgovorna naloga in so ji pripravljeni posvetiti svoj čas in trud.
Praviloma eden od staršev ne hodi v službo in se popolnoma posveča šolanju otroka na domu, so pa seveda izjeme. Nadomestila za poučevanje na domu ne prejemajo.
Likovičeva: Šola ima usposobljen pedagoški kader
Dolgoletna osnovnošolska ravnateljica Angelca Likovič pa po drugi strani meni, da nobeno šolanje na domu ne more nadomestiti javne šole. Po njenem mnenju je staršev, ki so usposobljeni za poučevanje na domu, bolj malo. »Najbolj primerni so starši, ki imajo pedagoško izobrazbo. Zelo pomembno je, da so ti starši osebnostno zreli ljudje,« poudarja Likovičeva in dodaja, da bi bilo za tovrstne starše potrebno usposabljanje preko seminarjev, prav tako bi morala biti sprejeta jasna navodila, pod katerimi pogoji se otroci lahko šolajo doma. »Šola ima usposobljen pedagoški kader. Ima vse potrebne učne pripomočke, česar starši nimajo. Kot na primer telovadnice.«
Na vprašanje, zakaj se močno povečuje število otrok, ki se šolajo doma, Likovičeva nima enoznačnega odgovora. Kot pravi, nekateri starši ne zaupajo šolskemu sistemu, morda tudi vrednotam, ki jih nudi ta šola. Svoje pa je prinesla še koronakriza. »Nekateri starši se bojijo otroka poslati v šolo, ker se nekateri učitelji in starši ne držijo ukrepov in ne priznavajo prisotnosti virusa. So fanatični anticepilci, saj vidite,kaj počnejo.«
Kaj pa socializacija?
...
Mateja po drugi strani opozarja, da je socializacija zelo obsežna tema, kjer gre za kompleksen proces, ki ga po njenem mnenju večina ljudi ne razume. »Za zdrav razvoj socialnih veščin smo najpomembnejši starši oz. kvaliteta odnosa, ki ga otrok zgradi z nami. Znotraj tega odnosa otrok prevzema vrednote in vzorce obnašanja in bolj ko je zdrav ta odnos, bolj zdrave so vrednote in vzorci obnašanja. Te potem otroci preizkušajo, trenirajo, vadijo, preoblikujejo znotraj druženja z vrstniki. Druženja z vrstniki torej ne moremo in ne smemo enačiti s socializacijskim procesom. Šolarji torej niso prikrajšani, kar se tiče socializacije in druženja, zagotovo pa razvoj socialnih spretnosti poteka drugače in po mojem mnenju bolj kvalitetno od tistega v šolah,« poudarja.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za zdaj še nimajo podatka, koliko otrok se bo doma šolalo v letošnjem šolskem letu. »Starši imajo najkasneje do začetka šolskega leta možnost, da o izobraževanju otroka na domu pisno obvestijo osnovno šolo, v katero je otrok vpisan,« pojasnjujejo.
