Vsi krščenci bodo dobili pisanko
Spominjanje največjega čudeža in temelja krščanske vere je obhajanje vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Da so predniki slavili tudi Vesno, boginjo pomladi in plodnosti, je že skoraj pozabljeno.
Običaji in vraže ob tem največjem krščanskem prazniku večinoma ostajajo enaki, vendar se vseeno razlikujejo od pokrajine do pokrajine, od kraja do kraja.
Eden takšnih, a tudi že pozabljenih, je bil med kmečkim življem, ne le na Koroškem, temveč še precej širše, tudi odnos do vode. Ko je namreč na veliki četrtek za tri dni utihnil cerkveni zvon, je bilo to za marsikoga pretresljiv dogodek. Nanj pa so, vsaj tako pravi izročilo, navezali kar veliko verovanj. Eno je bilo, da ima voda v času, medtem ko zvonove na veliki četrtek zavežejo in jih na veliko soboto spet odvežejo, prav posebno moč. Mnogo žensk se je tako trlo ob vodnjakih, saj so si želele natočiti vode prav tisti čas, saj če si si takrat umil obraz, si bil glede lepote v življenju res lahko miren. Ponekod so to vodo nosili starejšim, da so si z njo umili oči, saj jih potem naj ne bi več bolele. Na Koroškem, tako pišejo viri, naj bi bila to krasna priložnost, če si se hotel znebiti kakšnega nadležnega lišaja.
S črno kokošjo nad kilo
Na avstrijskem Koroškem ob Baškem jezeru so nekoč s posebnim velikonočnim pobarvanim jajcem, ki ga je morala znesti črna kokoš, zdravili kilo. Jajce so nesli k blagoslovu, potem pa so ga shranili in z njim pred sončnim vzhodom kilo trikrat prekrižali, rekoč: »Pomaj, Buh Oča, Sin in Sveti Duh!« Po uporabi so lupino tega pirha na drobno prebodli z iglo in položili jajce v mravljišče. Verovali so, da – ko mravlje jajce pojedo – bolezen premine.
Z vodo nad zobobol
V Dravski dolini so prav tako verjeli, da se znebiš zobobola za celo leto, če takrat, ko zvone zavezujejo, trikrat tla poljubiš. Ponekod na Koroškem so gospodinje zaprle vso perutnino na veliki četrtek v klet ali kak drug temačen prostor, kjer je morala potem brez zrna in vode čakati do velike sobote. Po tej pokori so bile živali obvarovane pred jastrebom, lisico in dihurjem.
Kakor koli, priprave na velikonočne praznike so se tudi na Koroškem že zdavnaj začele. Sestavine za velikonočno pojedino so pripravljene, jajca za pirhe že dajejo na kup.
Snope so delali na cvetni petek, ko je bil na kmetih dela prost dan – nedev.
Na cvetno nedeljo so večinoma nekoliko starejši otroci nosili snope, kot spomladanskemu zvezanemu cvetju na Koroškem pravijo že od nekdaj, večinoma iz vrbovih vej. Pojavljala so se tudi druga poimenovanja snopov, kot so presta, praselj, prantelj in cvetovec. »V Črni je bila znana navada pri nekaterih večjih fantih, da so kontrolirali snope, ali so zvezani na pare. Če so bili, so en par kar z nožem porezali, da je bilo liho število. Marsikaterega so pri tem ranili, če se je branil. Še dandanes, ko se delajo snopi, rečejo, ali ga boš naredil na pare. Rezanje parov pa se je nehalo ob začetku zadnje svetovne vojne. Snope so delali na cvetni petek, ko je bil na kmetih dela prost dan – nedev,« sta v knjigi Črna in Črnjani zapisala avtorja Marija Makarovič in Ivan Modrej.
- Veliki četrtek: Na ta dan se spominjamo zadnje večerje.
- Veliki petek: Takrat vsi cerkveni zvonovi utihnejo.
- Velika sobota: Ta dan je namenjen tišini in premišljevanju; pripravljajo se jedi za velikonočni blagoslov.
- Velikonočna nedelja: Začne se z vstajenjsko procesijo pred prvo sveto mašo. Po njej se družine zberejo pri zajtrku.
Pisanke za krščence
Velikonočne šege se na Koroškem praviloma začnejo v soboto, ko se z zvonika oglasijo velikonočni zvonovi. Na velikonočno soboto so včasih zjutraj ob šestih odrasli hodili po blagoslovljeni ogenj, ki so ga potem kurili na dvorišču pred cerkvijo.
Posebnost Koroške je tudi obred velikonočnega ponedeljka, ki za druge predele Slovenije ni tako značilen. Botri na veliki ponedeljek običajno obdarujejo svoje krščence in birmance s pisanko. Stara šega pravi, da je po navadi botra prinesla pisanko otrokom v lepi košari, v njej pa so bile pogača, pobarvana jajca, fige, pomaranče, sladkarije in še kaj. Pri prvem darilu sta bila v košari še otroška obleka in nekaj denarja. Zanimivo, da je bil na Koroškem, še posebno pa v Mežiški dolini, dela prost dan (nedev) tudi še torek po velikonočnem ponedeljku.
Ponekod so gospodinje zaprle vso perutnino na veliki četrtek v klet, kjer je morala potem brez zrna in vode čakati do velike sobote.
