Vsi učenci v šolo za zadnji mesec šolskega leta?
Ministrica naj bi o tem odločala že prvi dan novega tedna, odločitev pa sporočila do srede.
Odpri galerijo
Dijaki so se vrnili tudi v Gimnazijo Ledina. FOTO: Voranc Vogel
V šolo se vračajo devetošolci. Ali se bodo v šolo do konca šolskega leta z junijem vrnili tudi preostali učenci? O tem naj bi ministrica za šolstvo Simona Kustec odločila že prvi dan novega tedna.
Učenci druge in tretje triade bi se lahko vračali postopoma, 1. in 8. junija. Kot poroča 24ur, bi dokončno odločitev lahko sporočila ministrica do srede. Ob tem pa se poraja vprašanje o glavnini srednješolcev, ki so še vedno doma. V šolske klopi so se namreč vrnili samo dijaki četrtih letnikov. Neuradno naj bi o tem odločala Kustečeva ta teden, predvidoma v sredo.
Učenci druge in tretje triade bi se lahko vračali postopoma, 1. in 8. junija. Kot poroča 24ur, bi dokončno odločitev lahko sporočila ministrica do srede. Ob tem pa se poraja vprašanje o glavnini srednješolcev, ki so še vedno doma. V šolske klopi so se namreč vrnili samo dijaki četrtih letnikov. Neuradno naj bi o tem odločala Kustečeva ta teden, predvidoma v sredo.
V Društvu psihologov Slovenije podpirajo vrnitev vseh otrok v šolo ob smiselnem upoštevanju preventivnih ukrepov. Izpostavili so potrebo po stikih z vrstniki, čustveni varnosti in druge vzgojne cilje šole. Postavljajo pa vprašanje, ali tveganje zaradi širjenja koronavirusa še vedno upravičuje škodo, do katere prihaja še zlasti pri najranljivejših učencih.
Kot so zapisali v društvu psihologov, se učenci ob vračanju v šolo zaradi številnih vpeljanih preventivnih ukrepov vračajo v okolje z bistveno drugačnimi pravili, kot so veljala pred epidemijo. Predpostavljajo, da so bili v času izvajanja pouka na daljavo v ospredju predvsem spoznavni cilji, ob vračanju učencev v šolo pa je še toliko pomembnejše zadovoljevanje njihovih potreb po stikih z vrstniki in po čustveni varnosti, prav tako pa tudi upoštevanje primanjkljajev in razlik v socialnih in čustvenih spretnostih med učenci, ki so nastali v času šolanja na daljavo in ki se bodo ob zahtevani fizični distanci v novih razmerah šolanja še povečevali. Po njihovih navedbah pedopsihiatri poročajo, da se je že v prvih 14 dnevih karantene povečalo število samopoškodbenih vedenj in samomorilnih poskusov pri mladostnikih, ki izhajajo iz rizičnih družin. Hkrati so v teh družinah zaznali tudi več agresivnega vedenja.
Kot so zapisali v društvu psihologov, se učenci ob vračanju v šolo zaradi številnih vpeljanih preventivnih ukrepov vračajo v okolje z bistveno drugačnimi pravili, kot so veljala pred epidemijo. Predpostavljajo, da so bili v času izvajanja pouka na daljavo v ospredju predvsem spoznavni cilji, ob vračanju učencev v šolo pa je še toliko pomembnejše zadovoljevanje njihovih potreb po stikih z vrstniki in po čustveni varnosti, prav tako pa tudi upoštevanje primanjkljajev in razlik v socialnih in čustvenih spretnostih med učenci, ki so nastali v času šolanja na daljavo in ki se bodo ob zahtevani fizični distanci v novih razmerah šolanja še povečevali. Po njihovih navedbah pedopsihiatri poročajo, da se je že v prvih 14 dnevih karantene povečalo število samopoškodbenih vedenj in samomorilnih poskusov pri mladostnikih, ki izhajajo iz rizičnih družin. Hkrati so v teh družinah zaznali tudi več agresivnega vedenja.
