Vznemirjanje živali je lahko smrtno nevarno (FOTO)
Čeprav zdajšnje temperature bolj spominjajo na zgodnjo pomlad kakor na zimo, so se, denimo, novembra temperature v primerjavi z mesecem prej naglo spustile. To pa pomeni, da se tudi narava umirili, opaziti je bilo manj prostoživečih živali. Mnogi se ob tem sprašujejo, kaj takrat počnejo oziroma kam se umaknejo.
Kot pojasnjuje Monika Matjašec, naravovarstvena svetovalka v JZ KP Goričko, živali delimo glede na to, ali imajo stalno telesno temperaturo ali ne. Tiste s stalno temperaturo so aktivne vso zimo. Živali z nestalno telesno temperaturo pozno jeseni in pozimi hibernirajo, saj se jim življenjske funkcije zmanjšajo na minimum, ker je njihova telesna temperatura odvisna od toplote v okolju, in v takem stanju počakajo na spomladansko povišanje temperature.
»Živali se na zimo pripravijo na različne načine. Nekatere jo preživijo kot odrasli osebki, skrite pod lubjem, v zemlji, med mahovi, lišaji ali v trhlem lesu, nekatere pa v drugih morfoloških stanjih, kot so jajčeca (na primer metulji prelci, pajki – zavarovani v svilnatih zapredkih), ličinke (hrošči) ali bube (večina metuljev). Polži s hišicami svoj vhod zavarujejo s trdnim apnenčastim pokrovčkom, goli polži se skrijejo v vlažno zavetje gnijočih rastlin. Pozimi praviloma otrpnejo tudi vse naše dvoživke in plazilci. Zarijejo se v blato, skrijejo v gozdna tla in skalne špranje. So pa živali, ki so aktivne vso zimo. Taki so recimo deževniki, ki se umaknejo po navpičnih rovih globoko v prst, mravlje v globokih mravljiščih ali divje čebele, ki z nenehnim utripanjem kril ogrevajo svoj panj,« poudarja Monika Matjašec.
Menjava jedilnika
Po drugi strani ptiči in sesalci, ki so živali s stalno telesno temperaturo, slednjo uravnavajo z več življenjskimi procesi. Oboji se na zimo pripravijo z menjavo perja ali dlake. Ptičem zraste več puha, sesalcem pa poddlaka. Živali se na zimo pripravijo tudi tako, da se obilneje prehranjujejo, tako si nakopičijo tolščo, ki jim v hladnih dneh pomaga vzdrževati telesno temperaturo in so lahko aktivne. Nekateri majhni ptiči ves dan porabijo za iskanje hrane, nekaj jih menja jedilnik, denimo žužkojede sinice postanejo semenojede.
»V naše kraje priletijo ptice s severa, podobno kot lastovice odletijo v tople kraje. Ker je lakote pozimi več kot poleti, vidimo prihajati živali v neposredno bližino naših bivališč, kjer stikajo za hrano. Nekateri sesalci se na zimo prilagodijo s spanjem (polhi, ježi, netopirji, podleski), z dremežem (medvedi, veverice). Živali, ki pozimi dremljejo, se navadno prebudijo enkrat v dveh tednih in ostanejo budne dan ali dva,« pravi Matjaščeva, ki obiskom narave na dušo polaga, da naj bodo ti v zimskih mesecih čim manj moteči. Na splošno namreč velja, da živali pozimi počivajo, in s tega vidika naj bi človek svoje dejavnosti prilagodil ritmu narave. Z zimskimi aktivnostmi (smučanjem, alpinizmom, neprimerno vožnjo po gozdu …) ljudje velikokrat vznemirjamo živali. Preplašene porabijo veliko energije, s katero bi morale varčevati, da bodo lahko preživele zimo in neugodne vremenske pogoje.
Brez kruha za ptice
Za hranjenje oziroma puščanje hrane na krmiščih skrbijo lovske družine, ki imajo natančno odmerjene količine hrane in lokacije krmišč. Lovci divjad hranijo predvsem zato, da ne bi povzročala škode na kmetijskih zemljiščih. Nepremišljeno nastavljanje hrane prostoživečim živalim te privablja bliže vasem in kmetijskim zemljiščem, kjer lahko povzročajo škodo. Pozimi največkrat hranimo ptice. Opazujmo, katere prihajajo na naše krmišče, in ponudimo hrano za tiste, ki ga največkrat obiščejo. Ne smemo jim dajati kruha, ker ne omogoča energetskega izkoristka, živali so navidezno site, v resnici pa stradajo naprej.
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Lovski zvezi Slovenije (LZS) in Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) še posebno poudarjajo, da divje živali v hudih zimah potrebujejo predvsem mir. Ob tem vse obiskovalce gozdov opozarjajo, da ne vznemirjajo divjadi in je ne krmijo. Še posebno prosijo vse lastnike psov, da jih med sprehodom ne spuščajo s povodcev. V hudih zimah, kot se nam menda obeta januarja, zlasti zaradi visoke snežne odeje, je divjad bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom, zato MKO, LZS in ZGS še opozarjajo, da lahko v takšnih razmerah vsakršno vznemirjanje divjad smrtno ogrozi. Posebej omenjajo vožnjo z motornimi sanmi zunaj poligona, smučanje zunaj označenih smučišč, sprehode zunaj uhojenih poti in še posebno spuščanje psov s povodcev med sprehodom. Kjer snežna odeja presega 40 centimetrov, je, razen v izjemnih okoliščinah, dovoljenih s posebnimi odločbami resornega ministrstva ali pristojnih inšpekcijskih služb, prepovedana tudi vsakršna lovska aktivnost.
Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je tudi čim manj gibanja in porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir.
Poskrbite za domače živali
Tudi v Društvu za zaščito živali Pomurja pozivajo vse lastnike živali, naj v mrzlih in vetrovnih zimskih dneh poskrbijo za dobro počutje svojih hišnih ljubljenčkov. Tistim, ki ne živijo v hiši, naj zagotovijo zavetje pred zmrzaljo in vetrom, najbolje je, da živali namestijo v neogrevane garaže ali druge zaprte prostore z dnevno svetlobo. Vedno naj imajo svežo pitno vodo, ki v nizkih temperaturah zelo hitro zmrzne, zato se naj večkrat na dan zamenja. Prav tako naj bo hrana primerne temperature za uživanje.
Ker je lakote pozimi več kot poleti, vidimo prihajati živali v neposredno bližino naših bivališč, kjer stikajo za hrano.
Žival jo naj takoj použije, tisto, ki ostane, pa naj lastniki odstranijo, saj prav tako hitro zmrzne in kot takšna ni primerna za nadaljnje uživanje. Hišnih ljubljenčkov, ki bivajo v hiši, naj lastniki ne puščajo dlje v avtomobilu, saj lahko zmrznejo. Prav tako naj bodo lastniki psov še posebno pazljivi, da ne odidejo od doma. V visokem snegu lahko namreč pes izgubi voh in ne najde poti nazaj. Poleg tega lahko psi, ki zaidejo v gozd ali na njive, preganjajo tudi nič hudega slutečo divjad, ki išče hrano za preživetje in je prav tako izpostavljena nagonom psov po lovu, in tako jo lahko celo poškodujejo. Lastnike prosijo, da so bolj pozorni in svojih psov ne puščajo brez nadzora.
»Ne smemo pozabiti niti na ptice v okolici, kjer živimo. Krmimo jih v okolici naših domov, kar moramo početi vso zimo. Ko enkrat začnemo krmljenje, moramo nadaljevati vse do takrat, ko sneg skopni in si ptice lahko same začno iskati hrano, nikakor pa tega ne smemo prekiniti prej. Torej, ne pozabimo na domače in divje oziroma prostoživeče živali v mrzlih zimskih dneh,« pravi Terezija Cvetko, predsednica Društva za zaščito živali Pomurja.
