Z ansamblom svojih otrok igral kralju

Grajski pevci Kulturno-športnega društva Predgrad v Poljanski dolini so se spomnili rojaka Jožefa Šmalclja, vsestranskega nadarjenega umetnika, ki je bil režiser, dirigent, kapelnik, gasilec, pevovodja, skladatelj, pesnik, pisatelj in učitelj glasbenih veščin.

Pred kulturnim domom v njegovi rojstni vasi, zraven stoji pranger, sramotilni steber, na katerega so svojčas privezovali in tako kaznovali barabine, so pripravili že sedmi Šmalcljev kulturni večer z odprtjem prenovljene večnamenske dvorane (z obljubo občine, da bo dom popolnoma sanirala), še prej pa je svoj tretji zbornik z naslovom Poljanska dolina ob Kolpi, Predgrad in Predgrajci, Poljanska dolina v sliki in besedi, predstavil 95-letni Boris Anton Weiss.
 

Delil hruške

Šmalcelj je budno spremljal kroniko svoje ljubljene doline. Rodil se je 1878., umrl pa pred 57 leti. Na rojstni hiši so leta 2014 postavili ploščo s spominskim napisom. Na ogled so kopije originalov njegovih 21 pesmi, tako notnih zapisov kot besedil pesmi v rokopisu. Napisal je pesmi, kot so: Nova Jugoslavija, Padlim borcem, Dvajseta obletnica … Jožef je bil mali kmet in trgovec, prvi denar je zaslužil kot kovač. Potem je šel v glasbeno šolo. V Ameriki je bil štirikrat, skupaj 12 let. Leta 1923 se je vrnil in se posvetil trgovini.

Njegov moto je bil, da človeka najbolj pomlajujejo glasba, petje in humor, vino pa v zmernih odmerkih. Še posebno tisto, ki dozoreva v kleteh onstran Tanče Gore, v Beli krajini. »Lahko smo ponosni na njegovo zapuščino, tudi na pesmi. Med dvajsetimi smo se v društvu naučili le štiri, ki so dokaj zahtevne. Drugače je bil samouki umetnik, mi ga častimo z veliko začetnico,« je dejala Jožica Matkovič, predsednica KŠD Predgrad. Jožef Šmalcelj je svoje glasbeno znanje prenašal na svojih šest otrok. Kot pravijo Predgrajčani, jih je za pridno učenje nagrajeval z domačimi hruškami. S svojimi otroki je tudi nastopal, tudi leta 1922 na Bledu ob obisku kralja Aleksandra.


Boris Anton Weiss, ki zadnja leta prebiva v kočevskem domu starejših občanov, je imel bogato in zanimivo življenje. Prevajal je Titu in bil pomočnik vojaškega atašeja v Washingtonu. Je avtor treh knjig, v eni se osredotoča na družbeno, kulturno in politično udejstvovanje Predgrajcev, ki so živeli ali še živijo v Poljanski dolini. Kulturni večer so Predgrajčani sklenili tako, kot le oni znajo, z bogato pogostitvijo in načrti, kaj vse je treba postoriti v letu do naslednjega Šmlacljevaga snidenja.