Z Barbaro Celjsko plešejo po domovini

Kulturno umetniško društvo (KUD) Galiarda iz Celja je nastalo leta 2001 na pobudo Milanke Kralj in Zorana Mirčeta. Kraljeva je bila umetniška vodja in predsednica društva do leta 2015, ko je predsedovanje prevzela Barbara Suša in mu dala neko novo dimenzijo. Pod njenim vodstvom se je povečalo tako število članov kot tudi nastopov. Od 15 letno na 35, leta 2019 so jih našteli celo 43 in se udeležili tudi mednarodnega folklornega festivala v Sanremu v Italiji. Obiskali so že skoraj vse slovenske gradove, številne tudi v tujini.



»Naša glavna dejavnost je plesanje in obujanje starinskih plesov iz 15., 16. in 17. stoletja, ki so se odvijali na italijanskih, francoskih in angleških dvorih. Naše ime Galiarda pa pomeni plesni korak,« razloži predsednica društva Barbara Suša. Kot pravi, v Sloveniji ni veliko tovrstnih plesnih srednjeveških skupin. »Od drugih se razlikujemo po tem, da plešemo avtentične plese po zapisih določenega obdobja, denimo 15. stoletja. Takrat so se plesni učitelji preselili na dvore in začeli poučevati ples dvorjane ter zapisovati korake. Mi smo vse to znanje osvajali na različnih delavnicah v tujini, predaja nam ga umetniški vodja Alen Kovačič,« pove Suševa. KUD Galiarda trenutno šteje 26 članov, ki so doma vse od Celja z okolico, Slovenskih Konjic, Velenja, Komende, Griž, Laškega, Črešnjic, Vojnika, Hrastnika, Radeč, Štor in Dobrne. Prihajajo torej iz raznolikih okolij, a z eno samo vizijo: družijo se zaradi ljubezni do plesa pa tudi zgodovine.

Prikaz žive zgodovine

»Od decembra 2018 smo tudi člani Turistične zveze Slovenije, pod njihovim pokroviteljstvom smo izpeljali inovativen projekt pod imenom Plesni festival srednjeveških plesnih skupin, ki je nastal na pobudo plesalcev, ki so se čutili zapostavljene ob poplavi raznih drugih plesnih tekmovanj, revij in festivalov. S tem festivalom, ki je edinstven, smo želeli doma in v Evropi pokazati, kdo smo in kaj znamo,« poudarja Suševa. A to še ni vse, člani Galiarde so dejavni na drugih področjih. So tudi del slovenske prostovoljske mreže in filantropije. »Delamo v okviru etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva, za kar smo prejeli znak do mladih prijazna organizacija, saj mentorsko skrbimo tudi za mlajše od 18 let,« pove Suševa. Včlanjeni so tudi v Zvezo kulturnih društev Slovenije ter Javni sklad RS za kulturo. »Pred tremi leti smo se lotili tudi prikazovanja žive zgodovine na celjskem Starem gradu in v ta namen kupili veliko artiklov, s katerimi lahko pričaramo doživetja na gradu. Številne izkušnje so nam pomagale, da lahko brez sramu prikazujemo tako ples kot tudi mečevanje, kaligrafijo, pečatenje, lokostrelstvo ter starinske družabne igre,« pove naša sogovornica, ki je vesela, da so kljub lanski veliki koronski in kulturni krizi imeli 18 nastopov. Kar je tudi zasluga referenc in pojavljanja v medijih, saj so zelo atraktivni. Pod imenom Barbara Celjska na obisku Caprisa v Beneški republiki so 12. junija nastopili v Kopru in tega gostovanja so bili še posebno veseli.



»Kot marsikatero kulturno društvo tudi mi dolgo nismo imeli vaj, kaj šele nastopov. Zato smo jih zdaj toliko bolj željni in smo se nanje dobro pripravili. Sama vedno iščem nove, inovativne pristope. In Barbara Celjska na obisku je projekt, ki je zasnovan kot inovativen nastop na prostem, ki ga začnemo s povorko in bobnarjem po starih mestnih ulicah, dokler ne pridemo na glavno prizorišče, običajno je to glavni trg, kjer nato pripravimo sprejem za Barbaro Celjsko z govorom in plesi,« razloži predsednica. In čemu je izbrala ravno soimenjakinjo Barbaro Celjsko? »V prvi vrsti zato, ker prihajamo iz knežjega mesta, kjer so živeli tudi grofje Celjski. Barbara Celjska je bila trikratna kraljica in lastnica številnih gradov in posesti,« še razkriva Suševa. Letos so gostovali tudi v Velenju, kjer so imeli grofje Celjski v okolici v lasti kar tri gradove, v domačem Celju, Žalcu in gradu Prem v Ilirski Bistrici.