Z blitvo polnijo celo krvavice

Vas Padna v piranskem zaledju, v kateri se na vrhu griča okoli cerkve sv. Blaža druga ob drugi gnetejo kamnite hiše, postaja izjemno priljubljena. Vanjo radi zahajajo turisti z vsega sveta, ki na velikih potniških ladjah priplujejo v Koper in se radovedni ustavijo za dan ali dva.

Nad morjem po istrskih gričih te dni poleg špargljev, blušča, ruške in še kakih divjih užitnih rastlin, ki jih celinci največkrat šele odkrivamo, na vrtovih in njivah lepo uspeva tudi bledež. Kaj je to, vedo predvsem Primorci, drugi pa o tej rastlini, dokler ne izvejo, da gre za blitvo, le nemočno ugibajo.

Z bledežem se je nekoč preživljalo veliko gospodinjstev tam okoli Padne in na to so tako ponosni, da imajo od leta 2012 svoj vse bolj odmevni praznik oljčnega olja in bledeža. Vaščani povedo, da so njihovi predniki prav z denarjem od prodane zimske ter letne blitve leta 1885 zgradili zvonik ob vaški cerkvi sv. Blaža, zavetnika kraja.
 

Bledež prinesli Rimljani

Padna je ena najlepših istrskih vasi v zaledju Pirana. Je na vrhu vzpetine na robu Šavrinskega gričevja in obdana z zgledno urejenimi oljčnimi nasadi, v katerih je sem ter tja celo kaka več kot 300 let stara oljka. Vaščani se od nekdaj ukvarjajo z oljkarstvom, vinogradništvom, gojijo tudi sredozemsko sadje in vrtnine, ki jih prodajajo po obmorskih mestih. Še zlasti padenske šavrinke so bile včasih znane, da so v koših na glavi ali na osličkih v obalna mesta tovorile mleko, jajca in domač kruh.

Bledež oziroma blitva ima že stoletja pomembno mesto v istrski kuhinji. Za pripravo jedi naj bi jo prvi začeli uporabljati stari Grki, k nam pa so jo verjetno prinesli Rimljani. Latinsko ime zanjo je beta in Istrani so ime bledež prevzeli od zahodnih sosedov Furlanov, ki ji pravijo blede. Bledež je bil od nekdaj nepogrešljiv v padenski domači kuhinji. Večina ga pozna predvsem po tem, da se kuhan s krompirjem in seveda česnom lepo poda k ribam. A v Padni iz njega naredijo še marsikaj, na primer celo mulce, ki so z rižem, krvjo in bledežem polnjene krvavice.

Tako so se zadnji aprilski vikend vaščanke na že osmem dvodnevnem sila močno kulinarično obarvanem Prazniku oljčnega olja in bledeža izkazale s prav neverjetno zakladnico svojih starih jedi iz blitve. S to zgodbo Padna odpira še eno čudovito in manj znano zgodbo istrskega zaledja, ki ima čaroben okus vse bolj cenjene kulinarike in kulture. Skoraj 20 domačij je gostoljubno po domače odprlo vrata in tudi na stojnicah po dvoriščih ter ozkih vaških ulicah ponujalo jedi z blitvo.

Poleg vse bolj cenjenih istrskih lokalnih sestavin se je tako znašla v kruhu, žemljicah, polenti, polpetih, prežganki, fritaji, štrukljih, knedeljčkih, palačinkah, enolončnicah, lazanji, sipinem brodetu, testeninah in celo v slajših jedeh, kot so na primer zavitki ter piškoti.​
 

Nešteto dobrot

Na krožnikih je bil tudi sipin brodet z bledežem in polento, ki so ga na primer stregli pri družini Pucer. Gospodinja je povedala, da so domačinke včasih tovorile blitvo za prodajo v Piran, kjer so jo menjale za drugo blago, z ribiči pa tudi za ribe, lignje in sipe. Tako so doma kuhale sipin brodet, ki je tipično padenska jed. Ona ga je pripravila po receptu domačina, že pokojnega zgodovinarja in znanega raziskovalca avtentične istrske kuhinje Alberta Pucerja. Zaslužen je za to, da ima Padna ta praznik.

Gospodinja družine Grižon je na primer ob vrsti zavitkov, žepkov, pit in kroštul skuhala špargljevo in blitvino lazanjo. Njen recept je, da pri slednji namesto testenin uporabi sladke palačinke. Te speče, nato pa blitvo ob dodatku česna, soli in popra blanšira na oljčnem olju, po plasteh zloži s palačinkami v pekač, prelije z bešamelom, doda malo parmezana in speče. Suvada Perič pripravlja pite s skuto in blitvo tako, da kot za običajen kruh zamesi testo, ga razvleče kar se da na tanko in za nadev vanj zavije zmešano jajce, skuto ter v vroči vodi poparjeno blitvo. Zmes posoli, preden jo namaže na testo, ga zavije in da v pekač ter ga namaže z oljčnim oljem.


Pri družini Grbec so se potrudili z bledeževo mineštro, pripravljeno iz bledeža, graha, koromača in klobase, nona pa je spekla bledežev kruh. Kot je povedala, tako kot za vsak kruh zamesi testo iz moke, kvasa in soli, nato pa v multipraktiku zmelje svež bledež ter ga vmesi v testo.

S Praznikom olja in bledeža, ki so ga vaščani ob pomoči TIC Portorož popestrili tudi z drugimi dogodki, se odpira še ena čudovita ter manj znana zgodba Istre. Ima tisti čarobni okus istrske kulinarike in kulture, na katerega postajamo vse bolj ponosni.