Z evrom so prišle tudi podražitve

Prvega januarja 2007 je Slovenija kot prva izmed deseterice držav, ki so 1. maja 2004 vstopile v Evropsko unijo, sprejela evro kot nacionalno valuto. To je bil velik korak za našo državo, saj je kot prva iz deseterice novink izpolnila vse zahtevne kriterije za sprejem skupne evropske valute, hkrati pa se je poslovila od starega dobrega tolarja, prve slovenske nacionalne valute v osamosvojeni Sloveniji. Gospodarski in finančni krogi so bili navdušeni, navadnim državljanom pa se je tudi zdelo fino, da imamo močno in stabilno valuto, ki je ni treba menjati, ko gremo na Zahod.
Marsikomu so v spominu ostali posnetki tedanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, ki je kmalu po polnoči prvega dne leta 2007 s širokim nasmeškom fotografom in snemalcem pokazal evrobankovce, ki jih je dvignil na bankomatu Nove Ljubljanske banke na Trgu republike 3 v prestolnici. Kakor je tedaj dejal guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, je vstop Slovenije v območje evra velik uspeh za državo in vse njene državljane: »Poslavljamo se od zelo dobre valute, približujemo se prav tako dobri ali še boljši,« je izjavil malce po polnoči v Ljubljani, kjer je z ministrom Bajukom in nekdanjim guvernerjem BS Francetom Arharjem pričakal novo leto in s tem slovo tolarja ter prihod evra.

Koristi za gospodarstvo

Evro je za dolarjem druga najmočnejša valuta na svetu. Kot nacionalno valuto ga trenutno uporabljajo v 19 članicah EU, ki tvorijo evropsko monetarno unijo: Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija. Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan, enostransko pa so ga za valuto sprejeli tudi v Črni gori in na Kosovu. Čeprav so mu nekateri napovedovali, da ne bo preživel, se to ni zgodilo. Če se malce pošalimo, se bo to pripetilo le petstoevrskemu bankovcu, pa še to ne zato, ker bi bil preveč neuporaben, ampak ker je preveč cenjen v kriminalnih krogih.
Evro je Sloveniji prinesel vrsto pozitivnih stvari: nižjo inflacijo, večjo konkurenčnost in stabilnejše gospodarstvo, večjo preglednost cen in možnost primerjave za potrošnike ter aktivno sodelovanje pri oblikovanju skupne denarne in ekonomske politike za državo. Evro je bil najbolj dobrodošel za izvoznike, ki niso imeli več težav z zavarovanjem pred valutnim tveganjem, dobili so širok gospodarski prostor s skupno valuto, kar je zmanjšalo negotovost in stroške poslovanja.

Višje plače

Z evrom pa so prišle tudi nekatere podražitve, saj so tako rekoč vsi zaokroževali cene navzgor, in to ne le za nekaj centov. A čeprav se je morda komu zdelo, da so cene rasle precej divje, državni statistični urad navaja, da so cene življenjskih potrebščin v obdobju 2006–2015 povprečno zrasle za dobrih dvajset odstotkov, v evroobmočju pa le za 15,2 odstotka. A kakor pravi statistika, se je po drugi strani povprečna neto plača od uvedbe evra povečala za kar 35 odstotkov, s čimer smo tudi Slovenci po dobrem desetletju evra vseeno malo bogatejši, čeprav se nam na prvi pogled ne zdi tako.

No, res pa je, da so se najbolj podražile gostinske storitve, na kar se po navadi najpogosteje sklicujemo, saj le redkokdo natančno ve, koliko stane ena kilovatna ura elektrike. Skodelica kave se je tako v dobrem desetletju podražila za skoraj polovico: če smo pred prihodom evra za kavo plačali 200 tolarjev oziroma 80 centov, za isto kavo zdaj odštejemo 1,20 evra. Seveda je kava lahko tudi dražja ali cenejša, a to je bolj odvisno od lokala kot valute. Še za malce več se je podražilo tudi pivo, za katero je treba zdaj v lokalu odšteti okoli tri evre za pol litra. Odlično pa so skozi prišli ljubitelji mode, saj so cene oblačil in obutve od prihoda evra zrasle le za 0,2 odstotka. Treba pa je dodati, da so cene alkohola in predvsem tobaka zrasle predvsem zaradi visokih trošarin, in ne toliko zaradi evra. Pa tudi sicer za večino podražitev ni bil kriv evro kot tak, ampak nove razmere na svetovnih trgih in številne vladne reforme, da o gospodarski krizi, ki je leta 2008 začela pretresati svet, niti ne govorimo.