FOLKLORNA SKUPINA
Z glav so si kradli klobuke
Petinštirideset let delovanja je Celjska folklorna skupina proslavila s koncertom. Goste so na nekoliko drugačen način popeljali skozi slovenske pokrajine.
Odpri galerijo
KD Celjska folklorna skupina je praznovala 45 let delovanja.
CELJE – Celjska folklorna skupina (CFS) je s slavnostnim koncertom z naslovom Živim. Živeli!, ki je bil tako plesno, pevsko kot tudi glasbeno zelo razgiban, zaznamovala 45-letnico obstoja. CFS je leta 1973 ustanovil Edo Gaberšek - Jež, danes starosta in častni član celjske folklore, in okoli sebe zbral nekaj nadarjenih plesalcev, danes pa skupina združuje okoli 35 posameznikov, ki dediščino predstavljajo skozi plese in pesmi na različnih prireditvah v Celju, okolici in širše, gostovali so tudi že zunaj naših meja. Ljubitelje folklore so na slavnostni večer popeljali skozi slovenske pokrajine na malce drugačen način.
Začeli so ga z gorenjsko ljudsko iz vasi Selo pri Vodicah Le-to noč polno veselja in prikazali plese iz dveh gorenjskih vasi. Ena skupina se je predstavila z zibenšritom, ki ga najdemo povsod po Sloveniji, druga s poskočnimi in živahnimi svatbenimi plesi pa tudi zibajočim štajerišem, poskočnim mrzulinom in sotišem. Nadaljevali so z belokranjsko ljudsko pesmijo Pastirče mlado in v nadaljevanju predstavili belokranjske plese. Gostje, člani KD FS Rogoznica, so predstavili vzhodnoštajerske plese, kjer ni manjkalo igre in smeha, še posebno pri plesu s klobuki, ki si jih plesalci menjavajo in se trudijo, da bi jih čim dlje obdržali na glavi.
Videli smo goričko-prekmurske plese, pri katerih se ne da izogniti vplivu sosednje Madžarske, od koder je k nam prišel čardaš. Sledil je venček prekmursko-goričkih viž, za konec pa so predstavili koroške plese pod naslovom Ko pridemo na sred' vasi, ki so jih začeli s snubitvenim plesom veverca, sledil je špacirvalcer, v katerem se prepletata hoja in tridobni valček, ples, ki je doma na Koroškem in so ga običajno plesali kot otvoritveni ples na svatbah.
Sledil je ples, imenovan malendrca »pregrešen, hudičev ples«, za katerega je značilen klecajoč korak. Sledila je mazurka, končali pa so s pastirico, plesom, ki se je k nam razširil iz sosednje Avstrije in je že skoraj utonil v pozabo.
Odličen scenarij za slavnostni večer je zasnovala dolgoletna članica in namestnica strokovne vodje CFS Vesna Klavžar, ki je pohvale požela že spomladi, ko je skupaj z Andrejo Vodušek postavila koroške plese. Celjski folkloristi so zanje prejeli srebrno odličje na regijskem srečanju folklornih skupin. Voduškova je poskrbela tudi za vse pevske priredbe na koncertu, pele so vse sedanje članice CFS, pridružile pa so se jim tudi tri nekdanje Saša, Mihela in Mojca.
Glasbenemu sestavu CFS sta se kot gosta pridružila Peter Jagodič na diatonični harmoniki in Primož Posinek na kitari. »Vsi člani, tako ustanovni kot aktivni, si zaslužijo vse pohvale, saj so bili in so še pomemben vezni člen, da smo lahko praznovali in slavili tako pomemben jubilej,« je ob koncu slavnostnega večera poudarila predsednica KD CFS Verica Orešnik. Večer so folkloristi strnili z druženjem ob glasbi ansambla Vèški dečki, članov vseh generacij, vključno z ustanovnim, Edom Gaberškom - Ježem, z gosti in seveda hvaležno publiko, ki nikoli ne skopari z gromkimi aplavzi. Ti vsem vedno veliko pomenijo.
Za začetek gorenjska ljudska
Začeli so ga z gorenjsko ljudsko iz vasi Selo pri Vodicah Le-to noč polno veselja in prikazali plese iz dveh gorenjskih vasi. Ena skupina se je predstavila z zibenšritom, ki ga najdemo povsod po Sloveniji, druga s poskočnimi in živahnimi svatbenimi plesi pa tudi zibajočim štajerišem, poskočnim mrzulinom in sotišem. Nadaljevali so z belokranjsko ljudsko pesmijo Pastirče mlado in v nadaljevanju predstavili belokranjske plese. Gostje, člani KD FS Rogoznica, so predstavili vzhodnoštajerske plese, kjer ni manjkalo igre in smeha, še posebno pri plesu s klobuki, ki si jih plesalci menjavajo in se trudijo, da bi jih čim dlje obdržali na glavi.
Mitja Ocvirk, programski direktor MFF od Celja do Žalca, in Edo Gaberšek - Jež, ustanovitelj KD Celjska folklorna skupina
Videli smo goričko-prekmurske plese, pri katerih se ne da izogniti vplivu sosednje Madžarske, od koder je k nam prišel čardaš. Sledil je venček prekmursko-goričkih viž, za konec pa so predstavili koroške plese pod naslovom Ko pridemo na sred' vasi, ki so jih začeli s snubitvenim plesom veverca, sledil je špacirvalcer, v katerem se prepletata hoja in tridobni valček, ples, ki je doma na Koroškem in so ga običajno plesali kot otvoritveni ples na svatbah.
Bojan Kajtna, predstavnik za stike z javnostjo FS Anton Tanc Laško, predsednica KD CFS Verica Orešnik in Mitja Ocvirk, programski direktor MFF od Celja do Žalca FOTOGRAFIJE: Gregor KatiČ
Sledil je ples, imenovan malendrca »pregrešen, hudičev ples«, za katerega je značilen klecajoč korak. Sledila je mazurka, končali pa so s pastirico, plesom, ki se je k nam razširil iz sosednje Avstrije in je že skoraj utonil v pozabo.
Pobirajo tudi medalje
Odličen scenarij za slavnostni večer je zasnovala dolgoletna članica in namestnica strokovne vodje CFS Vesna Klavžar, ki je pohvale požela že spomladi, ko je skupaj z Andrejo Vodušek postavila koroške plese. Celjski folkloristi so zanje prejeli srebrno odličje na regijskem srečanju folklornih skupin. Voduškova je poskrbela tudi za vse pevske priredbe na koncertu, pele so vse sedanje članice CFS, pridružile pa so se jim tudi tri nekdanje Saša, Mihela in Mojca.
Slavnostni večer so začeli z gorenjsko ljudsko iz vasi Selo pri Vodicah Le-to noč polno veselja in prikazali plese iz dveh gorenjskih vasi.
Glasbenemu sestavu CFS sta se kot gosta pridružila Peter Jagodič na diatonični harmoniki in Primož Posinek na kitari. »Vsi člani, tako ustanovni kot aktivni, si zaslužijo vse pohvale, saj so bili in so še pomemben vezni člen, da smo lahko praznovali in slavili tako pomemben jubilej,« je ob koncu slavnostnega večera poudarila predsednica KD CFS Verica Orešnik. Večer so folkloristi strnili z druženjem ob glasbi ansambla Vèški dečki, članov vseh generacij, vključno z ustanovnim, Edom Gaberškom - Ježem, z gosti in seveda hvaležno publiko, ki nikoli ne skopari z gromkimi aplavzi. Ti vsem vedno veliko pomenijo.
