VINO IN DRUŽENJE
Z istrsko malvazijo na svetovni zemljevid
Druženje s priljubljenim vinom v Portorožu. Novost 21. festivala je bila šesta kategorija.
Odpri galerijo
Prija tudi kot aperitiv in penina. Foto: Janez Mužič
PORTOROŽ – V zadnjih letih je malvazija iz sence drugih belih vinskih sort močno stopila v ospredje. Je avtohtona istrska sorta in v slovenski Istri pravijo, da jo imajo tako kot njihov refošk v krvi. Ta vikend so se ji z največjim spoštovanjem poklonili na dvodnevnem, že 21. portoroškem festivalu z geslom Malvazija – žlahtni okus Mediterana.
Kot je med drugim povedal enolog Tilen Praprotnik, gre za istrsko malvazijo z močnim karakterjem, ki se loči od preostalih malvazij po Sredozemlju. Dodaja, da bi se morali bolje zavedati, da gre za slovensko sorto, iz Istre se je namreč razširila na Kras, v Vipavsko dolino, Brda in čez mejo v Furlanijo.
Malvazija slovenskim vinogradnikom pomeni več kot zgolj pridelek, je poudarila predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič: »Malvazija je naša zgodovina in prihodnost, naš navdih in ponos. V njej so naše izkušnje, naše spoštovanje in ljubezen do domače zemlje. In prav vsaka njena zlato rumena žlahtna kapljica je tudi prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine.«
S festivalom so vinogradniki in vinarji že pred leti stopili iz svojih kleti ter z njeno zgodbo pogumno zakoračili med ljubitelje vin. Malvazija po njihovi zaslugi že dolgo ni več običajno namizno vino.
Primorci se celo pohvalijo, da tudi Štajerci, za katere je bilo to nekoč manj cenjeno vino, zdaj radi sežejo po njem. Res je, da je imela malvazija med našimi vini pred desetletji pridih vina s težkim karakterjem, a danes živi v sto slogih in za vsakega poznavalca se najde prava. Ohlajena na približno 10 stopinj Celzija se odlično poda k ribam, školjkam, perutnini, mineštram, testeninam, nepikantnim sirom in ne nazadnje se jo ponuja tudi kot aperitiv ter penina, da o tem, kako poleti paše v bevandi ali špricarju, ne govorimo.
Če so bili na ocenjevanju Sommelier Slovenije na prvih festivalih njihovi vzorci razdeljeni v tri kategorije (v sveže, zrele in s preostankom sladkorja), se je v zadnjih letih nabor njihovih stilov precej razširil. Zadnja tri leta redno ocenjujejo še peneče se in macerirane malvazije, ki dodatno popestrijo ponudbo na trgu. Letošnja novost pa je bila celo šesta kategorija – aromatizirane malvazije.
Kot smo slišali na podelitvi priznanj, postaja po mnenju komisij to vino sorta presežkov. Vedno več se ga pridela, vedno boljše so posamezne vrste in tudi vinarjev, ki s pristopom dajejo svojemu vinu piko na i, je na festivalu vedno več. Ocenjevanje je bilo sila zahtevno.
Glede na pridobljene točke so podelili skoraj 50 zlatih medalj. V končni uvrstitvi pa je v kategoriji penečih se malvazij slavila penina pallidia 2015 Vina Sanabor, med svežimi malvazijami malvazija 2018 Vinske kleti Robi & Dorjano Korenika, med zrelimi malvazija capo d'Istria 2015 Vinakoper, med maceriranimi malvazija aMorus 2013 Montemoro in med malvazijami s preostankom sladkorja malvazija greco di bianco 2013 iz italijanske kleti Baccellieri. V letos novi kategoriji aromatiziranih malvazij je dobila priznanje vinska klet Vina Markovič za malvazijo rajski opoj 2016.
Na festivalu seveda niso manjkali vitezi slovenskega reda vina omizja za Istro in Kras z dr. Liviem Jakominom na čelu, v spremstvu vinske kraljice slovenske Istre Julije Jogan pa je bilo še pet vinskih kraljic iz drugih slovenskih regij.
Pripravili so tri strokovne in štiri kulinarične delavnice ter okroglo mizo z naslovom Istrska malvazija kot del turistične ponudbe. Na njej so razpravljali o prihodnosti istrske malvazije in o tem, kako bi z njo postavili Istro na svetovni zemljevid vinskih destinacij.
Kot je med drugim povedal enolog Tilen Praprotnik, gre za istrsko malvazijo z močnim karakterjem, ki se loči od preostalih malvazij po Sredozemlju. Dodaja, da bi se morali bolje zavedati, da gre za slovensko sorto, iz Istre se je namreč razširila na Kras, v Vipavsko dolino, Brda in čez mejo v Furlanijo.
Ohlajena na približno 10 stopinj Celzija se odlično poda k ribam, školjkam, perutnini, mineštram, testeninam, nepikantnim sirom.
Na prireditvi zadnja leta naštejejo vedno več obiskovalcev. Foto: Janez Mužič
Malvazija slovenskim vinogradnikom pomeni več kot zgolj pridelek, je poudarila predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič: »Malvazija je naša zgodovina in prihodnost, naš navdih in ponos. V njej so naše izkušnje, naše spoštovanje in ljubezen do domače zemlje. In prav vsaka njena zlato rumena žlahtna kapljica je tudi prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine.«
S festivalom so vinogradniki in vinarji že pred leti stopili iz svojih kleti ter z njeno zgodbo pogumno zakoračili med ljubitelje vin. Malvazija po njihovi zaslugi že dolgo ni več običajno namizno vino.
Primorci se celo pohvalijo, da tudi Štajerci, za katere je bilo to nekoč manj cenjeno vino, zdaj radi sežejo po njem. Res je, da je imela malvazija med našimi vini pred desetletji pridih vina s težkim karakterjem, a danes živi v sto slogih in za vsakega poznavalca se najde prava. Ohlajena na približno 10 stopinj Celzija se odlično poda k ribam, školjkam, perutnini, mineštram, testeninam, nepikantnim sirom in ne nazadnje se jo ponuja tudi kot aperitiv ter penina, da o tem, kako poleti paše v bevandi ali špricarju, ne govorimo.
»Malvazija za nas ni zgolj pridelek, je naša zgodovina, ponos in prihodnost,« poudarja predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič. Foto: Janez Kočar
Če so bili na ocenjevanju Sommelier Slovenije na prvih festivalih njihovi vzorci razdeljeni v tri kategorije (v sveže, zrele in s preostankom sladkorja), se je v zadnjih letih nabor njihovih stilov precej razširil. Zadnja tri leta redno ocenjujejo še peneče se in macerirane malvazije, ki dodatno popestrijo ponudbo na trgu. Letošnja novost pa je bila celo šesta kategorija – aromatizirane malvazije.
Vedno več, vedno bolje
Ocenjevali so rekordno število vzorcev 72 vinarjev iz slovenske Istre, s Krasa, iz Vipavske doline, Brd, hrvaške Istre in Italije. Vzorcev je bilo kar 110, razdeljenih v šest kategorij: peneče se (devet vzorcev), sveže (40), zrele (36), macerirane (18), s preostankom sladkorja (šest) in aromatizirane (en vzorec). Zaradi tako velikega števila so oblikovali dve degustacijski komisiji. V vsaki je bilo po pet članov. V prvi ocenjevalni komisiji so sodelovali predsednik Tilen Praprotnik in člani Valentin Bufolin, Tamara Rusjan, Paolo Pinesci ter Marko Benčina, v drugi pa predsednik Gregor Kocjančič in člani Rok Kerin, Susanne Bauer, Andreja Škvarč ter Ingrid Mahnič.Kot smo slišali na podelitvi priznanj, postaja po mnenju komisij to vino sorta presežkov. Vedno več se ga pridela, vedno boljše so posamezne vrste in tudi vinarjev, ki s pristopom dajejo svojemu vinu piko na i, je na festivalu vedno več. Ocenjevanje je bilo sila zahtevno.
Najboljši vinarji za penečo se, svežo, zrelo in macerirano malvazijo ter malvazijo s preostankom sladkorja Foto: Janez Kočar
Glede na pridobljene točke so podelili skoraj 50 zlatih medalj. V končni uvrstitvi pa je v kategoriji penečih se malvazij slavila penina pallidia 2015 Vina Sanabor, med svežimi malvazijami malvazija 2018 Vinske kleti Robi & Dorjano Korenika, med zrelimi malvazija capo d'Istria 2015 Vinakoper, med maceriranimi malvazija aMorus 2013 Montemoro in med malvazijami s preostankom sladkorja malvazija greco di bianco 2013 iz italijanske kleti Baccellieri. V letos novi kategoriji aromatiziranih malvazij je dobila priznanje vinska klet Vina Markovič za malvazijo rajski opoj 2016.
Na festivalu seveda niso manjkali vitezi slovenskega reda vina omizja za Istro in Kras z dr. Liviem Jakominom na čelu, v spremstvu vinske kraljice slovenske Istre Julije Jogan pa je bilo še pet vinskih kraljic iz drugih slovenskih regij.
Pripravili so tri strokovne in štiri kulinarične delavnice ter okroglo mizo z naslovom Istrska malvazija kot del turistične ponudbe. Na njej so razpravljali o prihodnosti istrske malvazije in o tem, kako bi z njo postavili Istro na svetovni zemljevid vinskih destinacij.
