DRUGAČE KOT PONAVADI
Z jabolkom bodo sedli na kolo
Sejma na Kozjanskem jabolku letos ne bo, bodo pa kolesarili, tekli in pokušali štrudelj. Podelili bodo tudi naziv carjevič leta za najlepše urejeni sadovnjak.
Odpri galerijo
Vesna Kunej in član ocenjevalne komisije Adrijan Černelč iz Kozjansega parka
Letošnji Praznik kozjanskega jabolka ne bo tak kot v preteklih letih. Kot nam je povedala Valerija Slemenšek z uprave Kozjanskega parka, zaradi koronavirusa ne bo sejemskega dela, ampak se bodo v soboto, 10., in nedeljo, 11. oktobra, prodajala le jabolka travniških visokodebelnih sadovnjakov z okoliških kmetij.
»Kljub temu praznovanje bo,« pravi Slemenškova, »le da v malo drugačni obliki. Z izjemo sejma in kulturno-zabavnega programa na odru smo ohranili večino spremljajočih dejavnosti. Tako vas že zdaj vabimo na pohod po kozjanskih sadovnjakih, rekreacijski tek na grad Podsreda in na družabno kolesarjenje Z jabko na kolo.«
Pripravili bodo 8. Aškerčev večer v Podsredi in razstavo ter pokušino jabolčnega štrudlja na tamkajšnjem gradu.
Kljub ukrepom zaradi koronavirusa bodo tudi letos podelili naziv carjevič leta kmetu za najlepše urejeni travniški visokodebelni sadovnjak na zavarovanem območju Kozjanskega parka.
Na upravi parka sicer še danes ne vedo natančno, koliko travniških sadovnjakov je na zavarovanem območju oziroma na Kozjanskem.
Inž. Adrijan Črnelč pravi, da je v njem okoli skupno 470 hektarjev travniških sadovnjakov: »A ta ocena je zelo približna, izračunali smo jo na podlagi rabe kmetijskih zemljišč. Če si torej zamislimo, da na hektarju raste v povprečju 100 dreves, ponekod seveda dvakrat več, spet drugje niti pol toliko, lahko ocenimo, da imamo 50.000 sadnih dreves v naših travniških sadovnjakih.«
Gre za edinstveno bogastvo in ohranjeno dediščino v Sloveniji, zato so pred 11 leti, da bi pri lastnikih dodatno vzpodbudili skrb za sadovnjake, začeli podeljevati naziv carjevič leta. Lastnika slavnostno ustoličijo na prestolu sredi sejemskega vrveža, običajno v prisotnosti kmetijskega ministra ali celo samega predsednika države. Podelitev ima vselej velik odmev, saj gre za edinstven naziv skrbniku, in ne denimo proizvajalcu ali denimo pridelovalcu najboljšega vina.
Kot nam je povedal Černelč, so letos na zavarovanem območju Kozjanskega ocenili 17 sadovnjakov po 13 kriterijih. Strokovna komisija je ocenjevala, kako lastnik redno oskrbuje sadovnjak, kako skrbi in ohranja stara drevesa z dupli, kjer najdejo svoj prostor ptice.
»Preštejemo, koliko je sadnih dreves, starejših od 100 let. Pričakujemo, da skrbnik najmanj enkrat na leto pokosi travo. Gledamo, ali se pod sadovnjakom pasejo živali ali skrbnik dosajuje sadna drevesa, kako skrbi za posamezno, denimo kakšno večje drevo, ki ima posebno vlogo na domačiji ali v krajini.«
Med drugim so obiskali in ocenili sadovnjak Vesne Kunej z Bizeljskega, ki skupaj z možem skrbi za manjši stari travniški sadovnjak s kakimi štiridesetimi drevesi. Kot pravi Črnelč, se ga splača obiskati, saj so lepo ohranjena drevesa z dupli.
Komisija je obiskala tudi sadovnjak Ivana Preskarja na Gradišču pri Podsredi. »Preskar je bil eden prvih, ki je začel sodobno obnovo travniškega sadovnjaka, zato ima sadovnjak že precej mladih dreves tradicionalnih sort,« pravi Črnelč. Posebno zanimiv je sadovnjak gospodarja Silva Amona v Selih pri Virštanju, kjer staro sadno drevje raste ob domačiji in se lepo utaplja v krajino. Amon ima v sadovnjaku tudi kokošnjak. Aleš Ivanc skrbi za stari sadovnjak na Vrenski Gorci in iz sadja prideluje sok.
Črnelč ocenjuje, da lastniki sadovnjakov na območju parka dobro skrbijo za svoje sadno drevje. »Kljub temu se tu in tam kakšen sadovnjak, zlasti tisti na strmih predelih, zarašča.«
Kdo je po omenjenih kriterijih zbral največ točk in mu bo letos pripadel naziv carjevič leta, bomo izvedeli nekaj dni pred Praznikom kozjanskega jabolka.
»Kljub temu praznovanje bo,« pravi Slemenškova, »le da v malo drugačni obliki. Z izjemo sejma in kulturno-zabavnega programa na odru smo ohranili večino spremljajočih dejavnosti. Tako vas že zdaj vabimo na pohod po kozjanskih sadovnjakih, rekreacijski tek na grad Podsreda in na družabno kolesarjenje Z jabko na kolo.«
V okviru Praznika kozjanskega jabolka bodo odprli dve razstavi: Stare sorte jabolk in Cvetje ob plotu.
Pripravili bodo 8. Aškerčev večer v Podsredi in razstavo ter pokušino jabolčnega štrudlja na tamkajšnjem gradu.
Ocenili 17 sadovnjakov
Zainteresirani si bodo lahko ogledali tradicionalno stiskanje soka, šolarji pa bodo lahko obirali jabolka v kolekcijskem sadovnjaku Kozjanskega parka. Pobiranje jabolk je za mlade vselej izjemen dogodek, saj svojo mladostno razposajenost in radoživost združijo s tradicionalnim kmečkim opravilom.Domačija Ivanc na Vrenski Gorci
Kljub ukrepom zaradi koronavirusa bodo tudi letos podelili naziv carjevič leta kmetu za najlepše urejeni travniški visokodebelni sadovnjak na zavarovanem območju Kozjanskega parka.
Na upravi parka sicer še danes ne vedo natančno, koliko travniških sadovnjakov je na zavarovanem območju oziroma na Kozjanskem.
Inž. Adrijan Črnelč pravi, da je v njem okoli skupno 470 hektarjev travniških sadovnjakov: »A ta ocena je zelo približna, izračunali smo jo na podlagi rabe kmetijskih zemljišč. Če si torej zamislimo, da na hektarju raste v povprečju 100 dreves, ponekod seveda dvakrat več, spet drugje niti pol toliko, lahko ocenimo, da imamo 50.000 sadnih dreves v naših travniških sadovnjakih.«
Gre za edinstveno bogastvo in ohranjeno dediščino v Sloveniji, zato so pred 11 leti, da bi pri lastnikih dodatno vzpodbudili skrb za sadovnjake, začeli podeljevati naziv carjevič leta. Lastnika slavnostno ustoličijo na prestolu sredi sejemskega vrveža, običajno v prisotnosti kmetijskega ministra ali celo samega predsednika države. Podelitev ima vselej velik odmev, saj gre za edinstven naziv skrbniku, in ne denimo proizvajalcu ali denimo pridelovalcu najboljšega vina.
Letos se bodo na sejmu prodajala zgolj in samo jabolka FOTOGRAFIJE: Kozjanski park
Kot nam je povedal Černelč, so letos na zavarovanem območju Kozjanskega ocenili 17 sadovnjakov po 13 kriterijih. Strokovna komisija je ocenjevala, kako lastnik redno oskrbuje sadovnjak, kako skrbi in ohranja stara drevesa z dupli, kjer najdejo svoj prostor ptice.
»Preštejemo, koliko je sadnih dreves, starejših od 100 let. Pričakujemo, da skrbnik najmanj enkrat na leto pokosi travo. Gledamo, ali se pod sadovnjakom pasejo živali ali skrbnik dosajuje sadna drevesa, kako skrbi za posamezno, denimo kakšno večje drevo, ki ima posebno vlogo na domačiji ali v krajini.«
110 sort so že našteli.
Hruške trdoživejše od jablan
Do zdaj so strokovnjaki na Kozjanskem ugotovili 110 sort jabolk in 60 sort hrušk. Medtem ko je sto let stara jablana stara in odmira, so nekatere hruške stare več stoletij.V okviru Praznika kozjanskega jabolka bodo odprli dve razstavi: Stare sorte jabolk in Cvetje ob plotu.
Med drugim so obiskali in ocenili sadovnjak Vesne Kunej z Bizeljskega, ki skupaj z možem skrbi za manjši stari travniški sadovnjak s kakimi štiridesetimi drevesi. Kot pravi Črnelč, se ga splača obiskati, saj so lepo ohranjena drevesa z dupli.
Komisija je obiskala tudi sadovnjak Ivana Preskarja na Gradišču pri Podsredi. »Preskar je bil eden prvih, ki je začel sodobno obnovo travniškega sadovnjaka, zato ima sadovnjak že precej mladih dreves tradicionalnih sort,« pravi Črnelč. Posebno zanimiv je sadovnjak gospodarja Silva Amona v Selih pri Virštanju, kjer staro sadno drevje raste ob domačiji in se lepo utaplja v krajino. Amon ima v sadovnjaku tudi kokošnjak. Aleš Ivanc skrbi za stari sadovnjak na Vrenski Gorci in iz sadja prideluje sok.
Črnelč ocenjuje, da lastniki sadovnjakov na območju parka dobro skrbijo za svoje sadno drevje. »Kljub temu se tu in tam kakšen sadovnjak, zlasti tisti na strmih predelih, zarašča.«
Vendarle bodo kolesarili in tekli.
Kdo je po omenjenih kriterijih zbral največ točk in mu bo letos pripadel naziv carjevič leta, bomo izvedeli nekaj dni pred Praznikom kozjanskega jabolka.
