KURENTOV SKOK
Z ježevkami plesali ob ognju
Kurentov skok je uvodni dogodek v Kurentovanje. Vrhunec bo med 15. februarjem in 5. marcem.
Odpri galerijo
Kurenti so spet začeli uresničevati svoje poslanstvo, preganjanje zime in zla. Kurentov skok, tradicionalni uvodni dogodek v Kurentovanje, ki se vsako leto zgodi na svečnico, so nekaj pred polnočjo naznanili pokači. Točno opolnoči si je namreč več kot sto kurentov na domačiji drugega karnevalskega princa Matevža Zokija prvič letos nadelo zvonec, vzelo ježevko in zaplesalo ob ognju, to pot še brez maske.
Kurenti so se iz domačije potem podali še na ptujske ulice, vse do mestne hiše, kjer je zvok njihovih zvoncev odzvanjal še pozno v noč. Kurent je namreč lik, ki ga na Ptujskem nosijo v sebi, in ne na sebi. Pisana pot 59. Kurentovanja se je potemtakem začela. Vrhunec dogajanja bo med 15. februarjem in 5. marcem, ko se bodo zvrstili številni etnografski, umetniški in zabavni dogodki, ptujske ulice bodo zaživele v zvonjenju kurentov, vonjavah pustnih krofov in veselju vseh, ki jim pustni čas pomeni oddih od prenapetega vsakdana.
Prireditve v Budini pri Ptuju, kjer domuje že omenjeni 2. karnevalski princ Matevž Zoki (Zvonko Križaj), tradicionalni gostitelj Kurentovega skoka, so se poleg več sto kurentov udeležili predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja in podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest Branko Brumen, aktualni princ karnevala, baron Jakob Zekel Videmski (Darko Cafuta), predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec, županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek ter Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, ki je tudi organizator Kurentovanja.
Kurenti in številni etnografski liki dajejo Ptuju še dodatno edinstvenost ter ga uvrščajo na zemljevid etnografskih specialitet, kar je ne nazadnje potrdil tudi UNESCO, z vpisom obhodov kurentov na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Tega se še kako zaveda tudi princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski, ki je le še dodal: »Letošnje kurentovanje bo zame še posebno pomembno, saj ga bom prvič doživel tudi v vlogi princa karnevala. Zame je to izjemna čast, zato sem na kurentovem skoku s ponosom pozdravil vse prijatelje kurente in jim zaželel uspešno preganjanje zime in zla. Z vsem srcem bom v času svojega vladanja širil prepoznavnost in pomen karnevala, predvsem pa deloval v duhu ohranjanja bogate dediščine kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem.«
Kurenti so se iz domačije potem podali še na ptujske ulice, vse do mestne hiše, kjer je zvok njihovih zvoncev odzvanjal še pozno v noč. Kurent je namreč lik, ki ga na Ptujskem nosijo v sebi, in ne na sebi. Pisana pot 59. Kurentovanja se je potemtakem začela. Vrhunec dogajanja bo med 15. februarjem in 5. marcem, ko se bodo zvrstili številni etnografski, umetniški in zabavni dogodki, ptujske ulice bodo zaživele v zvonjenju kurentov, vonjavah pustnih krofov in veselju vseh, ki jim pustni čas pomeni oddih od prenapetega vsakdana.
Kurent je lik, ki ga na Ptujskem nosijo v sebi, in ne na sebi.
Prireditve v Budini pri Ptuju, kjer domuje že omenjeni 2. karnevalski princ Matevž Zoki (Zvonko Križaj), tradicionalni gostitelj Kurentovega skoka, so se poleg več sto kurentov udeležili predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja in podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest Branko Brumen, aktualni princ karnevala, baron Jakob Zekel Videmski (Darko Cafuta), predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec, županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek ter Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, ki je tudi organizator Kurentovanja.
Kurenti in številni etnografski liki dajejo Ptuju še dodatno edinstvenost ter ga uvrščajo na zemljevid etnografskih specialitet, kar je ne nazadnje potrdil tudi UNESCO, z vpisom obhodov kurentov na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Eden največjih
etnografskih festivalovTradicionalno ptujsko Kurentovanje je eden največjih evropskih in svetovnih etnografskih festivalov. Vsako leto znova združi več kot 100 karnevalskih dogodkov, 900 kurentov, več kot 5000 likov in mask ter več kot 100.000 radovednih, sprostitve in zabave željnih obiskovalcev. Ptuj, ki v letošnjem letu praznuje 1950 let od prve omembe v pisnih virih, je znan tudi kot prizorišče najdaljše, največje in najbolj obiskane pustne povorke!
Tega se še kako zaveda tudi princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski, ki je le še dodal: »Letošnje kurentovanje bo zame še posebno pomembno, saj ga bom prvič doživel tudi v vlogi princa karnevala. Zame je to izjemna čast, zato sem na kurentovem skoku s ponosom pozdravil vse prijatelje kurente in jim zaželel uspešno preganjanje zime in zla. Z vsem srcem bom v času svojega vladanja širil prepoznavnost in pomen karnevala, predvsem pa deloval v duhu ohranjanja bogate dediščine kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem.«