Z lastovkami prideta tudi zakonca Kaplan
Po 50 letih sta polna ljubezni v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata zlato poroko dočakala Anica in Anton Kaplan z Vrha pri Križu. Anton je družico spoznal v Nemčiji, v mestu Minheim.
»Točno 25. maja 1973, na dan, ko smo tudi v Nemčiji zdomci praznovali Titov rojstni dan, sem spoznal ženo, ki mi je bila in je še vedno zaveznica v dobrih in slabih časih. Težko je bilo zlasti na začetku, ko sem kot mlad fant brez znanja jezika prišel v Nemčijo. Ni nama bilo z rožicami postlano niti potem, ko sva gradila hišo,« se skupnih začetkov spominja ženin Anton in doda, da se vsa ta leta spoštujeta in prilagajata drug drugemu. Cerkveno in civilno sta se poročila v Banjaluki v tedanji jugoslovanski republiki Bosni in Hercegovini, od koder prihaja Anica.
Tri hčerke
Anica je delala v podjetju z elektrotehničnimi izdelki, Anton pa je služil kruh kot izučeni avtoličar. Ustvarila sta več kot samo zgleden zakon, v katerem so se jima rodile tri hčerke, Tanja, Anica in Nataša, veliko radosti in veselja v življenju pa jima je dodalo še šest vnučkov. Z družino in otroki, ki so si ustvarili družino v Nemčiji, sta zelo povezana, zato veliko časa preživita pri njih, zelo rada pa se vračata tudi v Antonov rojstni kraj na Vrh pri Križu.
»Zelo sem vesel, ko vaju na pomlad zagledam pri nedeljski maši. Rada prideta v svoj dom kot lastovke in se na jesen vračata,« je ob darovani zlati maši dejal častni kanonik, žužemberški župnik Franc Vidmar, in dodal, da z močno vero in potrpljenjem dokazujeta ljubezen ter vztrajata ob medsebojnem razumevanju.
Zakonca Kaplan sta slavje nadaljevala na kosilu v ožjem družinskem krogu ter s sosedi. Spomini na zlata leta so neponovljivi, zato je toliko lepše, ko jih obujata v krogu družine, doma v Sloveniji in domačem kraju. Glede na vreme in razmere na cesti se bosta Anica in Anton kmalu odpravila na približno 1000 kilometrov dolgo pot v Nemčijo in se spomladi, kot vsa leta doslej, vrnila v domači kraj.
Zelo sem vesel, ko vaju na pomlad zagledam pri nedeljski maši.
