Bi se prijavili na to delovno mesto? Iščejo pastirja za govedo
S prebujanjem narave se obuja tudi dogajanje na prečudovitih slovenskih planinah, ki v svoj objem v sezoni prikličejo trume pohodnikov in ljubiteljev gora. Pohodniki pa ob obisku nižjih in srednjih planin ob poti pogosto občudujejo tudi živino in čeprav je videti, da se čreda govedi pase popolnoma prosto in brez nadzora, to ne drži. Za čredo običajno skrbijo pastirji, ki se v sezoni preselijo na planino. Ker gre za sezonsko delo, se pred poletjem na spletu pogosto pojavijo oglasi, kakršnega so ga pred dnevi objavili v Agrarni skupnosti Srednja vas v Bohinju. Zapisali so, da iščejo pastirja ali pastirico, ki bi se za tri mesece preselil (-a) na planino in tam bdel nad govedom.
Janez Cvetek, predsednik agrarne skupnosti Srednja vas v Bohinju, pravi, da bi bili najbolj veseli takšnega, ki bi s seboj na planino pripeljal še nekaj glav živine, a to ni pogoj, bolj pomembne so izkušnje in veselje do dela. Delo pastirja, za katerega so objavili oglas, se opravlja tri mesece, od 1. junija do 15. septembra. Pastir bo moral skrbeti za približno sto glav živine.
Trimesečno bivanje v obnovljeni sirarni v objemu gora se samo sliši idilično, saj pastir ne bo samo prešteval glav živine, temveč bo moral ves čas tudi preverjati njihovo stanje. Cvetek pove, da je prav zato dobrodošlo, da imajo kandidati vsaj nekaj izkušenj z govedom. Zadolžen bo tudi za dodatno hranjenje, preverjati bo treba pritok vode in skrbeti sirarno, čistil bo pašnike in urejal ograjo pašnikov.
Na oglas se je že odzvalo nekaj kandidatov, a pastirja še niso izbrali, saj je rok za prijave 15. april. »Za zdaj imamo dva zelo resna, starejša, ki že imata izkušnje, klicali so tudi takšni, ki so čisto brez izkušenj in se želijo tega priučiti. Klical je gospod, ki se je po dolgih letih bivanja v tujini vrnil v Slovenijo, pa bi rad letos prišel pogledat, kako stvari potekajo. Za delo se je zanimalo tudi dekle, ki jo zanima sirarstvo. Pokličejo pa tudi takšni, ki jih zanima samo plača.«
Vse je drugače
V agrarni skupnosti bi si želeli, da bi bilo na planini čim več govedi, tako da bi lahko zagnali sirarno, ki je v celoti opremljena za predelavo mleka in obnovljena z evropskimi sredstvi. »V Bohinju je turizem na vrhuncu, ne pa tudi kmetijstvo,« nam pove Cvetek. Doda, da so se razmere precej spremenile in da imajo v Bohinju zdaj več manjših kmetov, ki sicer pošljejo govedo na planino, a to ni vedno dovolj, da bi v sirarni ustvarili zadostno količino izdelkov, ki gredo v poletni sezoni med pohodniki za med.
»Pred vojno in po njej je bilo tako, da je imela vsaka vas svojo planino in goveda iz drugih koncev države nismo sprejemali, zdaj pa so razmere drugačne. V Bohinju imamo mogoče tri velike kmete, ti imajo svoje pašnike, ostali pa so manjši. Veseli bomo vseh. Lahko jih pripeljejo tudi z dolenjskega konca,« nam je še zaupal predsednik agrarne skupnosti Srednja vas v Bohinju.
Pastir bo delal na planini Praprotnica med Rudnim poljem in planino Uskovnica, dnevno plačilo znaša 45 evrov. Lani se je na treh planinah (Uskovnica, Praprotnica in Konjščica), ki jih ima v lasti Agrarna skupnost Srednja vas v Bohinju, paslo 115 glav živine in 13 konj. Zanje so skrbeli trije pastirji.
