Z rajhenburško čokolado se je sladkal tudi cesar

»Imamo vse, kar imajo drugi, samo da je vse bolj umirjeno, bolj usklajeno, bolj harmonično. Ker smo tudi Posavci taki. Predvsem smo dobre volje in sproščeni. Brez ekstremov, uravnoteženi. In želimo, da se naši gostje naužijejo tega našega miru. Edino pri gurmanskih užitkih morebiti pretiravamo in prednjačimo. Tu se ne damo. Naša kuhinja ni razvpita, je pa najboljša. Naša vina niso najdražja, so pa najboljša.«

Na tako zanimiv način goste v Posavje vabi Regionalna razvojna agencija Posavje, ki združuje ponudnike vse od Sevnice do Krškega in Brežic, ki imajo kaj pokazati in ponuditi gostom. Ob zavedanju, da je koronakriza letos najbolj prizadela prav turistično panogo, so še toliko bolj osredotočeni na domače goste, na katere zagotovo lahko računajo.
 

Tri košarice

»V času karantene smo se hitro postavili na noge in začeli razmišljati, kako bi najprej lokalnim in nato tudi vsem drugim obiskovalcem približali manj znane kotičke v naši občini. In ker je bilo že poleti primerno stremeti k temu, da vsi čim več časa preživimo zunaj, v naravi, na svežem zraku, so temu primerno nastale tri košarice – ajdovska, pastirčkova in knapovska. Vsaka vsebuje malo malico, primerno za par ali družino, odejo za piknik in spremno pismo osrednje figure posamezne košarice, ki jih lahko vzamemo s seboj na raziskovanje,« nam razkrije Annemarie Culetto iz Turističnega društva Sevnica.

V prvi, ajdovski košarici, je predlog za obisk ajdovskega gradca – ostankov zgodnjekrščanske naselbine iz začetkov našega štetja, ki je v bližini Sevnice, nad naseljem Vranje. Pastirčkova košarica nas vodi na hrib Lovrenc, poznan po rastišču encijana ali clusijevega svišča, zaradi česar se konec aprila in v začetku maja odene v kraljevo modro barvo. Knapovska košarica pa obiskovalce vodi po poti rudarske dediščine med Šentjanžem in Krmeljem.

»Te košarice so res simpatičen način za spoznavanje naše kulturne in naravne dediščine, hkrati pa tudi lokalne kulinarike, in so primerne za vse, ki želijo aktivno preživeti prosti čas. Obenem so priložnost, da si vzamemo čas za najbližje in se umaknemo od ponorelega sveta. Izpostavila sem jih prav zato, ker so drugačne in omogočajo individualna doživetja na skritih kotičkih naše občine,« poudari Culettova.
 

Na torto melania

Kot še dodaja, so poleti v Sevnici začeli brezplačna vodenja po mestu, ki so jih želeli ohraniti vse do konca leta. Trenutne epidemiološke razmere so jim prekrižale načrte, vendar upajo, da jih bodo lahko nadaljevali vsaj prihodnje leto.

In kako so videti? »Vsako prvo soboto v mesecu je lokalni turistični vodnik počakal obiskovalce na železniški postaji in jih popeljal po novem delu mesta, kjer so si lahko ogledali tudi železničarsko zbirko, maketo malih vlakovnih kompozicij, razstavo o Savi in ribištvu, najstarejši hotel v Sevnici, spomenik NOB in še kaj. Ogled se je zaključil na kmečki tržnici, kjer se vsako prvo soboto v mesecu predstavljajo lokalni ponudniki, nosilci kolektivne blagovne znamke Sevnica Premium, ki združuje le najboljše. Sledilo je povabilo na kosilo v katero od naših lokalnih restavracij ali gostiln ter povabilo, da obiščejo sevniški grad, ki je osrednja točka tukajšnjega turizma,« razloži Culettova. V zadnjih dveh letih se je v okolici gradu lepo razvila in se še nadgrajuje tematska pot Gozd je kultura, ki si jo lahko obiskovalci ogledajo sami ali z vodnikom interpretatorjem narave.

»Oktobra smo jo nadgradili z energijsko potjo, speljano med močnimi energijskimi točkami v parku gradu. Če strnem, četudi je kdo sevniški grad že obiskal, ta vedno ponudi kaj novega, drugačnega, zanimivega, morda tudi misterioznega. Vsega seveda ne smemo razkriti,« pravijo v sevniškem turističnem društvu. A se tu ideje še ne končajo. Priporočajo obisk Lisce, ki je s svojimi 947 metri nadmorske višine nadvse priljubljena planinska, pohodniška pa tudi kolesarska točka. »Do Lisce vodi več različno zahtevnih poti, tudi zelo zahtevna plezalna. Od tam vzletajo jadralni padalci, mnogi se na Lisco podajo le na kratek sprehod v naravo, saj to ne terja večjega fizičnega napora. Po pobočju je speljana-- Jurkova učna pot. Zelo priljubljene so kolesarske poti po nasipih ob reki Savi, ki povezujejo kar celotno Posavje od Radeč do Brežic. Zelo zanimivo je raziskovanje gradov Posavja s kolesom ali peš, na voljo so paint ball pod Lisco, supanje na Savi, ribolov,« našteva Culettova, ki ne pozabi omeniti niti kulinaričnih posebnosti.

»Naj izpostavim našo sevniško salamo in modro frankinjo, pa seveda vse sladke dobrote, ki jih lokalni ponudniki pripravljajo z avtohtono sevniško voščenko – avtohtonim jabolkom. Zadnja leta postajajo vse bolj priljubljeni ocvirkovka, potica z ocvirki, pogača z ocvirki ter jabolčnik. Med gostilnami bi izpostavila Gostilno Repovž, Restavracijo Ajda, Gostilno Kregl, KT Grobelnik, Gostišče Močivnik, Okusne dobrote in Bar desetka, ki so vsi tudi nosilci certifikata kakovosti Sevnica premium. To pomeni, da pripravljajo jedi iz lokalnih pridelkov in izdelkov, ki so v veliki meri odraz tradicije in dediščine Sevnice ter Posavja,« razloži Annemarie Culetto. Še vedno je v Sevnici popularna torta melania, ki jo je mogoče dobiti na dveh lokacijah v centru mesta pa tudi na gradu Sevnica. Čeprav Američani, ko se je najbolj znana Sevničanka znašla v središču pozornosti ob selitvi v Belo hišo, niso ravno trumoma oblegali Sevnice, pa tu ves čas beležijo konstanten obisk tujih turistov, ki, zanimivo, ni usahnil niti letos.
 

V slovenski Lurd

Četudi ob omembi sosednjega Krškega številni najprej pomislijo na našo edino nuklearko, pa nam Tanja Levstik Tavčar, svetovalka pri Centru za podjetništvo in turizem v Krškem, pove, da je pri njih v prvi vrsti vreden ogleda Mestni muzej Krško skupaj z Mencingerjevo hišo. »Septembra letos smo v muzeju odprli kavarno z odlično kavo, izborom vin in penin ter sladic. V neposredni bližini je slaščičarna Jagoda, kjer ponujajo izvrsten sladoled. A žal ne v tem času. Ko bodo možnosti to spet dopuščale, priporočamo kosilo v Pivnici Apolon ali Piceriji Fontana,« pravi Levstik Tavčarjeva, ki ne pozabi spomniti na grad Rajhenburg v sosednji Brestanici, tega so zaznamovali trapisti, izgnani menihi.

Rajhenburški trapisti so bili prvi industrijski proizvajalci čokolade na Slovenskem, ki so jo izdelovali pod blagovno znamko Imperial, častni naziv pa jim je kot znak izjemne kakovosti podelil cesar Franc Jožef I. Izdelovali so različne čokolade in čokoladne izdelke, od mlečne do jedilne in z lešniki, pa tudi čokoladne pastile in pralineje, ki so jih prodajali po vsej Evropi. Lani so že petič zapored v gradu priredili Rajhenburški dan čokolade in likerjev, ki je prava paša za oči in brbončice.

»Od tu se lahko obiskovalci odpravijo do Hiše trt, vina in čokolade na degustacijo čokoladnega vina in pralinejev. Ali pa na pohod po Trapistovski poti. Odličnega kosila boste deležni v Gostilni Pečnik, kjer slovijo, med drugim, po pripravi ribjih jedi. Lahko obiščete tudi ribnike Mačkovci, ki so jih uredili brestaniški grofje, vzdrževali pa trapisti,« pove Levstik Tavčarjeva. Gre za tri umetne ribnike, ki so v lasti Ribiške družine (RD) Brestanica – Krško in so tako med ribiči kot drugimi obiskovalci izjemno priljubljeni, ker ponujajo obilo sprehajalnih poti, ob katerih je mogoče opazovati številne živalske vrste – želve, sive čaplje, ponirke ter redke žabje vrste, med ribami pa prevladujejo krapi, somi, amurji in rdečeperke. Tu je urejeno postajališče za avtodome, gostilna Ribnik pa slovi po pripravi rib, lignjev ter zdolske gobove juhe.


V Brestanici si je vredno ogledati baziliko lurške Matere božje, bolj znane kot slovenski Lurd, ki jo obiskujejo domači in tuji turisti in je med največjimi v Sloveniji in hkrati največja cerkev v Posavju. Za tiste bolj aktivne ponuja neslutene možnosti za preživljanje prostega časa Bohor, tudi s slapovi. Edinstveno doživetje, tudi za gurmane, je obisk butičnega posestva Tri lučke, ki je epicenter kroženja energije med naravo, človekom in trto. Pred skoraj 150 leti so grofje Attems pri Treh lučkah zgradili največjo ohranjeno leseno prešo na kamen pri nas. Od Treh lučk se je mogoče z električnimi kolesi, motorji ali kar peš podati do ribnika Resa ali starega mestnega jedra Krškega, tam prečkati najdaljšo slovensko reko Savo in se povzpeti med vinske griče, kjer vas na vinogradniškem posestvu Albiana v Nemški vasi čaka enolog Miha z vinskimi zgodbami Posavja, ki slovi po odličnih peninah in belih vinih z mnogimi nacionalnimi in mednarodnimi nagradami.

»Ko bodo razmere spet dopuščale, priporočam obisk Gostilne Kunst, kjer ponujajo jedi iz krškopoljskega prašiča in zdolsko gobovo juho, Kavarna in slaščičarna Sladka zapeljivost pa slovi po edinstveni lokalni posebnosti rajhenburški torti iz jabolk,« nam še namigne Levstik Tavčarjeva. Med lokalnimi jedmi omenimo še bizeljski ajdov kolač in kolač, imenovan puhla, z ocvirki ali smetano.
 

Gusarski zaliv

Iz Krškega, gledano v smeri, kot teče reka Sava, se podamo še v Brežice, kjer je v Termah Paradiso in Termah Čatež, a na žalost ne v tem času, ker so morali zaradi epidemije ponovno zapreti svoja vrata, obilo možnosti za sprostitev, kopanje in zabavo. Kor pravi Katja Čanžar, višja svetovalka in vodja destinacijskega menedžmenta na Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, so tako Terme Paradiso z večkrat nagrajenim spa resortom kot Terme Čatež največji slovenski zdravilišči, ki sta pravi raj za otroke in odrasle. »V obeh lahko, ko bo mogoče, uživate v notranjih in zunanjih bazenih s prijetno termalno vodo, vedno pa poskrbijo tudi za zabavo.


Počasna reka, tobogani, bazeni z igrali so le nekatere od atrakcij, ki bodo poskrbele za ure in ure smeha. V Termah Čatež na dogodivščino vabita tudi Gusarski zaliv s plavajočimi hiškami na jezeru in Indijanska vas. Prespite lahko v hotelih, gradu, Termah Village, ki vključuje apartmajske in mobilne hišice, ali v kampu, ki se že vrsto let ponaša z nazivom najboljšega slovenskega kampa,« poudari Čanžarjeva. In doda, da se lahko Brežiška dolina pohvali s kar 130-letno splavarsko tradicijo. »Vse do danes se je ohranil edinstven brod na Savi, ki vabi na prav posebna doživetja in goste popelje prek reke Save iz Term Čatež do vasi Mostec, kjer boste našli kaj za pod zob ali pa raziskovali pot ob reki Savi vse do čudovitih savskih brzic. Ne edinstveno vožnjo, ki nikogar ne pusti ravnodušnega, se lahko podate kadar koli, saj brod vozi vse leto, če je vodostaj reke primeren,« pravi Čanžarjeva. Tako na mlade kot starejše bo naredil poseben vtis mogočen grad Brežice, ki slovi po eni najlepših baročno poslikanih viteških dvoran. V njem deluje Posavski muzej Brežice, ki z manjšimi ponuja pravo grajsko dogodivščino. V njem so na ogled atraktivne razstave s prikazom starodavnega načina življenja na tem območju, ki nas spomnijo na čas kmečkih uporov, približajo življenje premožnejših posavskih meščanov in še mnogo več.


»Če najamete električno kolo, lahko raziskujete tudi bizeljsko gričevje. Priporočamo predvsem postanek v repnicah, jamah, izkopanih v kremenčevem pesku, kjer so nekdaj čez zimo shranjevali repo. Po opustitvi tovrstnega načina shranjevanja so repnice postale eden od spomenikov preteklega časa, mnogi vinogradniki pa so jih preuredili v prostor za shranjevanje vina ter njihovo pokušino,« sklene Katja Čanžar.