ŽUPANOV LOV
Z vinom v hlačah, s palico po zadnjici
Že 18. županov lov zaznamovali pripravnik, izkušeni krščenec in starosta žalske zelene bratovščine.
Odpri galerijo
Pripravljen za strel
Prva januarska sobota je bila v občini Žalec znova v znamenju druženja zelene bratovščine in prvega skupnega lova LD Gozdnik-Griže in Žalec, ki se pri organizaciji izmenjujeta. Tokratno druženje, imenovano tudi županov lov, so organizirali Žalčani.
Pred začetkom 18. novoletnega lova so se lovci, skupno jih je bilo 64 iz obeh družin, z žalskim županom Jankom Kosom in njegovimi gosti zbrali pri lovskem domu LD Žalec na Rinki nad Gotovljami. Tu so najprej dobili prigrizke in tople napitke, organizatorji pa so poskrbeli za gozdarsko-lovski ogenj, ob katerem so se lahko greli v mrzlem jutru.
Pred odhodom na lov je zbrane nagovoril vodja lova Janko Stebernak, predstavil je lovno območje in opozoril na varnost pri lovu in na divjad, ki jo je dovoljeno upleniti. Tokrat so lovili lisice in divje prašiče – ozimce (mladič divjega prašiča v prvem letu starosti od začetka zime do pomladi) in lanščake (žival v drugem letu starosti).
Po razporeditvi na skupine so se lovci odpeljali na veliko lovišče Kjumberk, ki se razprostira od kamnoloma Velika Pirešica nad cesto za Velenje in Dobrno. Razporedili so se na predvidena mesta in čakali na divjad, ki naj bi jo pred puškine cevi prignali gonjači s psi. Boginja Diana jim je tokrat bila naklonjena, pred cevi jim je poslala lisico in divjo svinjo.
Divjadi je bilo še precej več, a ne tiste, ki bi jo lahko uplenili, nekaj prašičev pa se jim je izmuznilo iz obroča. Divjo svinjo je uplenil lovski pripravnik Peter Štraus iz LD Gozdnik-Griže, ki se je prvič udeležil novoletnega lova. Povedal je, da je zelo vesel plena, čeravno je bolj od uplenitve pomembno druženje obeh lovskih družin. V lovsko bratovščino stopa predvsem kot ljubitelj narave in zato, ker se zaveda, kako pomembno je lovstvo za ohranjanje divjadi in ravnovesja v naravi.
Po dobrih dveh urah in pol so lov končali in se vrnili na Rinko, tam pa opravili tradicionalni lovski blagor s pozdravom lovini in se zahvalili boginji lova za njeno radodarnost. Sledilo je okusno kosilo, nato pa še obredni lovski krst Tonija Žoharja, člana LD Griže, ki se je temu spretno izmikal nekaj let. Prestal je tudi to preizkušnjo z vinom za vratom in v hlačah ter udarci po zadnjici z lepo izrezljano palico – to so mu ob koncu podarili za spomin na njegov lovski krst.
Po obredu, ki ga je vodila posebna sodniška komisija s tožilcem in zagovornikom obtoženega, se je nadaljevalo prijetno druženje, ki je tudi glavni namen skupnih lovov, kot je poudaril župan Kos. Povedal je še, da je zelo vesel dobrega sodelovanja obeh njihovih lovskih družin, ki tako uspešno zagotavljata lovsko poslanstvo na ozemlju občine Žalec.
Tokratnemu novoletnemu lovu je dal s svojo prisotnostjo pečat najstarejši član LD Žalec, 93-letni Slavko Krašovec. Kot nam je povedal, je med zeleno bratovščino stopil že leta 1947, za to pa se je odločil, ker ima rad naravo in življenje z njo. Najprej je deloval kot naravovarstvenik, užival je ob pogledu na divjad, streljal pa le, če je bilo to potrebno. Pri svojih letih je še vedno pravi korenjak, o čemer priča dejstvo, da še vedno vozi avto in se rad pridruži svojim lovskim tovarišem na takšnih in podobnih srečanjih.
Najstarejši na lovu je bil 93-letni Slavko Krašovec.
Pred začetkom 18. novoletnega lova so se lovci, skupno jih je bilo 64 iz obeh družin, z žalskim županom Jankom Kosom in njegovimi gosti zbrali pri lovskem domu LD Žalec na Rinki nad Gotovljami. Tu so najprej dobili prigrizke in tople napitke, organizatorji pa so poskrbeli za gozdarsko-lovski ogenj, ob katerem so se lahko greli v mrzlem jutru.
Pred odhodom na lov je zbrane nagovoril vodja lova Janko Stebernak, predstavil je lovno območje in opozoril na varnost pri lovu in na divjad, ki jo je dovoljeno upleniti. Tokrat so lovili lisice in divje prašiče – ozimce (mladič divjega prašiča v prvem letu starosti od začetka zime do pomladi) in lanščake (žival v drugem letu starosti).
Lovski pripravnik Peter Štraus se je prvič udeležil županovega lova in takoj zadel. fotografije: darko naraglav
Po razporeditvi na skupine so se lovci odpeljali na veliko lovišče Kjumberk, ki se razprostira od kamnoloma Velika Pirešica nad cesto za Velenje in Dobrno. Razporedili so se na predvidena mesta in čakali na divjad, ki naj bi jo pred puškine cevi prignali gonjači s psi. Boginja Diana jim je tokrat bila naklonjena, pred cevi jim je poslala lisico in divjo svinjo.
Divjadi je bilo še precej več, a ne tiste, ki bi jo lahko uplenili, nekaj prašičev pa se jim je izmuznilo iz obroča. Divjo svinjo je uplenil lovski pripravnik Peter Štraus iz LD Gozdnik-Griže, ki se je prvič udeležil novoletnega lova. Povedal je, da je zelo vesel plena, čeravno je bolj od uplenitve pomembno druženje obeh lovskih družin. V lovsko bratovščino stopa predvsem kot ljubitelj narave in zato, ker se zaveda, kako pomembno je lovstvo za ohranjanje divjadi in ravnovesja v naravi.
Nagovor župana Janka Kosa in vodje lova Janka Stebernaka
Po dobrih dveh urah in pol so lov končali in se vrnili na Rinko, tam pa opravili tradicionalni lovski blagor s pozdravom lovini in se zahvalili boginji lova za njeno radodarnost. Sledilo je okusno kosilo, nato pa še obredni lovski krst Tonija Žoharja, člana LD Griže, ki se je temu spretno izmikal nekaj let. Prestal je tudi to preizkušnjo z vinom za vratom in v hlačah ter udarci po zadnjici z lepo izrezljano palico – to so mu ob koncu podarili za spomin na njegov lovski krst.
Po obredu, ki ga je vodila posebna sodniška komisija s tožilcem in zagovornikom obtoženega, se je nadaljevalo prijetno druženje, ki je tudi glavni namen skupnih lovov, kot je poudaril župan Kos. Povedal je še, da je zelo vesel dobrega sodelovanja obeh njihovih lovskih družin, ki tako uspešno zagotavljata lovsko poslanstvo na ozemlju občine Žalec.
Divjadi je bilo še precej več, a ne tiste, ki bi jo lahko uplenili, nekaj prašičev pa se jim je izmuznilo iz obroča.
Tokratnemu novoletnemu lovu je dal s svojo prisotnostjo pečat najstarejši član LD Žalec, 93-letni Slavko Krašovec. Kot nam je povedal, je med zeleno bratovščino stopil že leta 1947, za to pa se je odločil, ker ima rad naravo in življenje z njo. Najprej je deloval kot naravovarstvenik, užival je ob pogledu na divjad, streljal pa le, če je bilo to potrebno. Pri svojih letih je še vedno pravi korenjak, o čemer priča dejstvo, da še vedno vozi avto in se rad pridruži svojim lovskim tovarišem na takšnih in podobnih srečanjih.
