Z zlatim cepinom pod blazino ni mogel zaspati

Po rdeči preprogi na sobotnemu gala večeru v najvišje ležečem evropskem mestu se je naposled sprehodil še prejemnik drugega slovenskega zlatega cepina za življenjske dosežke Silvo Karo in znova potrdil, da je Slovenija dežela najboljših alpinistov na svetu.

Znamenita naveza treh mušketirjev (z leve): Franček Knez, Silvo Karo in Janez Jeglič

Tri leta potem, ko je ta čast doletela Andreja Štremflja, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo to najprestižnejšo alpinistično nagrado prejel še 61-letni domžalski alpinist, ki je bil s svojimi izjemno zahtevnimi vzponi kar tri desetletja v vrhu svetovnega alpinizma. Preplezal je več kot 2000 različnih smeri, vključno z več kot 320 prvenstvenimi vzponi, lotil pa se je tudi športnega plezanja in dosegal težavnost 8a. Predvsem so bili odmevni njegovi prvenstveni vzponi v južnoameriški Patagoniji in takrat tehnično najtežji vzpon na Bhagirathi III. v indijski Himalaji.

Razrvan od čustev

Občutke ob podelitvi nagrade je primerjal s tistimi po najtežjih vzponih. 

Prav z doživljanjem ob osvajanju slednjega nam je slavljenec slikovito primerjal čustva, ki so ga zajela ob prejemu zlatega cepina. Tako kot leta 1990, ko sta se s soplezalcem Janezom Jegličem na robu moči in izčrpana od plezanja vrnila z Bhagiratija in zaradi ekstremnega doživetja nista mogla ponoči niti zatisniti oči, tako se tudi 32 let pozneje po prejemu zlatega cepina zaradi izjemno čustvene prireditve, na kateri je podoživel marsikateri dogodek z gora, ni mogel dobro naspati.

»Ko so mi sporočili, da sem letošnji prejemnik za življenjske dosežke, sem najprej pomislil, da sem pač že star. In seveda sem zelo počaščen, da sem se tudi jaz znašel v tej izjemni druščini največjih imen svetovnega alpinizma, saj to pomeni, da so v meni prepoznali, da sem tudi nekoliko vplival na razvoj alpinizma. Še posebno pa sem presenečen, koliko ljudi mi pove, da so jih navdihnili in motivirali prav moji vzponi. Ko smo plezali, si res nismo mislili, da bomo pustili takšen pečat. Ta zlati cepin gre tudi vsem mojim soplezalcem, žal je tako, da jih mnogo ni več, predvsem ga posvečam Janezu Jegliču in Frančku Knezu,« nam je včeraj iz Briançona sporočil Silvo Karo.

Drzni in hitri

Z omenjenima zdaj že pokojnima soplezalcema je Karo, ki je sicer tudi ustanovitelj in direktor Festivala gorniškega filma in pobudnik prve umetne plezalne stene pri nas, preplezal najzahtevnejše smeri, največ v Patagoniji. Naveze se je kmalu prijelo ime trije mušketirji. Navdušeni mladci so dobesedno drveli po najtežjih stenah in zasloveli po vsem svetu s svojimi drznimi in hitrimi vzponi, ki so jih zmogli s svojo brezhibno tehniko.

Silvo Karo je za alpinistične podvige prejel številna priznanja, vključno z Bloudkovo nagrado leta 1987 in slovenskim državnim odlikovanjem – redom za zasluge leta 2010. Priznanje zlati cepin za vrhunski dosežek v minulem letu sicer podeljujejo od leta 1992, za življenjske dosežke pa od leta 2009. S slednjim je Silvo Karo nasledil največje alpiniste sveta, med njimi Reinholda Messnerja, Douga Scotta, Walterja Bonattija, Andreja Štremflja in Catherine Destivelle.