Za 101. rojstni dan zapela z gosti
Te dni je praznovala najstarejša občanka Svetega Jurija v Slovenskih goricah Pavlina Kukovec. Rodila se je ravno na praznik apostolov Petra in Pavla, ob tokratnem slavju pa so jo na domu na Zgornjem Partinju, kjer živi z družino sina Branka, obiskali najbližji sorodniki, med njimi hčerka Berta z družino iz Stuttgarta, 96-letna sestra Anica, nečaki in nečakinje, ob njej se je zbralo tudi vseh šest pravnukov.
»Bog je pozabil name!«
Ob tej priložnosti sta najstarejšo občanko obiskala in ji izrekla najlepše želje župan Peter Škrlec in domači župnik Janko Görgner, počastili sta jo predstavnici domačega društva upokojencev Hermina Križovnik in Alenka Fekonja, slavljenka pa je vse obiskovalce sprejela z dobro voljo in z njimi celo zapela. Pavlina sicer zmore še sama poskrbeti zase, vsak dan pride iz sobe v kuhinjo, ob opori se sprehodi tudi okoli hiše. Ob lepih dnevih rada poseda na dvorišču. Slavljenka, ki je tokrat upihnila 101. svečko, starost preživlja letom primerno; včasih je polna energije in dobre volje, včasih pa tudi naveličana vsakodnevnih tegob, ki jih prinaša dolgo življenje. Malce v šali, malce zares rada potoži, da je Bog pozabil nanjo.
»Obdobje njenega rojstva je čas po končani prvi svetovni vojni, vsesplošnega pomanjkanja in strahu, brez radia in televizije, čas trdega dela na polju in lačnih viničarskih družin, zbranih ob molitvi pri družinski mizi,« je babičino življenje na kratko opisala Vida Ornik. Pavlina je bila sicer šesta od sedmih otrok viničarskih staršev Ivane in Franca Breznika, ki sta se 1926. z otroki z Malne preselila v dom na Zgornjem Partinju. Med bratoma in sestrami je spletla posebne vezi, iz otroštva se spominja številnih dogodivščin, veliko je povezanih s pešačenjem v šolo in nazaj.
Ob začetku vojne se je s sestrami s trebuhom za kruhom odpravila v Avstrijo.
Njihovo odraščanje je nato zaznamoval začetek druge svetovne vojne, ko so se s sestrami s trebuhom za kruhom odpravile v Avstrijo. Čeprav jim ni bilo lahko, se obdobja pri družini v sosednji deželi rada spominja. Po vojni je spoznala Mihaela Kukovca, leta 1949 sta se poročila in si na domačiji na Zgornjem Partinju uredila dom. Moža je izgubila pred 39 leti. »Takšna je bila božja volja,« navadno pravi ob takšnih življenjskih preizkušnjah.
