Silvo ima raka, a za 1578 kilometrov dobil le 40 evrov potnih stroškov

»Za 19 voženj na hematološko kliniko v Ljubljani oziroma skupno 1578 kilometrov, ki sem jih opravil s svojim osebnim avtomobilom v obdobju od 1. januarja do 1. avgusta letos, sem od zavoda za zdravstveno zavarovanje dobil povrnjene potne stroške v višini manj kot 40 evrov,« je povedal 55-letni Silvo Rupnik iz Hotedršice, ki ima raka na kostnem mozgu.

Na preglede prihaja na hematološki oddelek v UKC Ljubljana. 

Ker smo bili sredi epidemije koronavirusa, mu je hematologinja odsvetovala, da bi se na preglede, ki so bili sprva tudi večkrat na teden, vozil z reševalci ali drugo obliko prevoza, v katerem je več ljudi hkrati, saj je obstajala nevarnost okužbe.

Dvakrat presadili matične celice

Kot pravi, se mu bolezen vleče že od leta 2015, ko je zaradi viroze z vročino obiskal zdravnika, krvna slika pa je bila katastrofalna. »Takrat mi sicer še niso postavili diagnoze rak na kostnem mozgu, saj se je zdravstveno stanje spreminjalo. No, ko so mi postavili diagnozo, so mi presadili matične celice nesorodnega, a skladnega darovalca. Praktično sem bil že dober, s hematologinjo sva se pogovarjala, da bi se vrnil na delo, ko se mi je sistem podrl in se je bolezen ponovila,« pripoveduje oče dveh otrok, sicer viličarist v idrijskem podjetju Rotomatika. Drugo presaditev matičnih celic – gre za infuzijo s krvjo oziroma celicami ustreznega darovalca – so mu opravili decembra lani. Kot pravi, se kar dobro počuti, čeprav je zaradi bolezni shujšal okoli osem kilogramov, zato in ker mu je zdravnica tako svetovala, se na preglede v Ljubljano vozi sam.

Mizernih 39,53 evra je od ZZZS dobil povrnjeno za 19 voženj oziroma kar 1578 kilometrov.

»Zdelo se mi je nesmiselno, da bi za vsak mesec posebej nosil na ZZZS. A za 19 voženj manj kot 40 evrov se mi zdi res mizerno. To pomeni, da je bila ena vožnja vredna manj kot dva evra. Če bi koristil rešilca, Pacienta ali javni prevoz, bi zavarovalnico stalo veliko več, ena vožnja minimalno 100 evrov. Ko sem gledal po internetu, je samo štartnina reševalca več kot 10 evrov, vsak kilometer stane evro, dodatno pa stane še 25 evrov čakanje na pacienta na uro,« pripoveduje sogovornik in dodaja, da obstaja neki mesečni odbitek v višini 32 evrov.

»Ne vem, zakaj je ta odbitek. Raje bi videl, da bi rekli, nič ti ne damo, kot da povrnejo stroške, potem pa mi vseeno nič ne dajo,« pravi Rupnik, ki trenutno prejema okoli 700 evrov plače, in dodaja, da bi bilo veliko bolj pošteno, če bi povrnili stroške avtobusne vozovnice. Ta v eno smer iz Hotedršice do Ljubljane stane približno pet evrov. »Dobil bi vsaj deset evrov,« pravi sogovornik. Ogorčen je tudi zaradi tega – celjski primer glede zamenjave bolnikov pa o tem nazorno priča –, da reševalci ali izvajalci prevozov tudi v primeru, ko peljejo dva ali več pacientov, dobijo plačano za vsak nalog posebej, »meni pa so dali dva evra«. Kot poudarja, pa se v nobenem primeru ne bi mogel iti »skupinske vožnje«, saj je bilo njegovo telo, sploh v času epidemije koronavirusa, oslabljeno.

»Meni je zdravnica na hematologiji to odsvetovala, ker je bilo moje telo oslabljeno in bolj dovzetno za okužbe. Pa tudi čakajo se med seboj, ves dan traja, poznam različne zgodbe,« pojasnjuje Rupnik. »Po eni strani se počutim malo krivega, ko pomislim, koliko je stalo moje zdravljenje do zdaj, po drugi strani pa se počutim tudi malo trapasto,« pravi Rupnik.

Obvezna participacija

»Zavarovana oseba ima pravico do povračila prevoznih stroškov za najkrajšo razdaljo od kraja prebivališča do najbližjega izvajalca v višini cene javnega prevoza, ki ni prevoz s taksijem, kot izhaja iz vozne karte ali drugega dokazila o plačilu; kilometrine, ki je enaka ceni 10 odstotkov cene litra neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov –, veljavni v času potovanja, za potovanja z osebnim vozilom; ali cene prevoza s taksijem, kot izhaja iz dokazila o njegovem plačilu, vendar ne več, kot bi znašala kilometrina,« pojasnjuje Peter Rutar iz sektorja za informiranje in odnose z javnostmi na ZZZS.

Že dvakrat je prejel terapijo z matičnimi celicami nesorodnega, a skladnega darovalca. FOTOGRAFIJE: Črt Piksi

Obračun prevoznih stroškov za potovanja, opravljena v istem mesecu, se zmanjša za 3 odstotke minimalne plače, kar predstavlja lastni prispevek (participacijo), ki ga je zavarovana oseba dolžna vsak mesec nositi sama, poudarja Rutar in dodaja, da mesečni lastni prispevek trenutno zanaša 32,23 evra. To je ta mesečni odbitek, ki je v sedmih mesecih potnih stroškov, kot jih je uveljavljal Rupnik, znašal skupno kar 195,03 evra. Kot še dodaja Rutar, se povračilo zmanjša za lastni prispevek tudi v primeru potovanja z javnim prevoznim sredstvom. Do tako imenovanih sanitetnih prevozov – ko zavarovana oseba ne potrebuje oskrbe ali spremstva, temveč le prevoz, bi pa vožnja z javnim prevozom ali osebnim vozilom lahko škodila. »Pravico do nenujnega prevoza lahko zavarovana oseba uveljavi, ko njen osebni zdravnik ugotovi, da je ta potreben in utemeljen,« še pojasnjujejo na ZZZS.