REGATA
Za deblak bodo posadili 100 hrastovih sadik
Mednarodna veslaška regata na Špici, kjer se Ljubljanica razcepi in steče skozi staro mestno jedro.
Odpri galerijo
Absolutni zmagovalci regate so bili člani ekipe Maraton Franja.
Veslanje na reki je pripravil Krajinski park Ljubljansko barje s Kanu klubom Ljubljana in partnerji.
Tradicijo rimskodobnih plovil oživljajo in negujejo v vseh državah na širšem območju Alp, v Franciji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji in Sloveniji, kjer so bila nekoč kolišča. Prvo tekmovanje so pripravili v Švici, nato v Avstriji in lani v Franciji, kjer je zmagala slovenska ekipa. Sočasno je na Špici potekal festival kulturne dediščine, na katerem so se predstavila prazgodovinska kolišča držav okoli alpskega prostora.
Prijavljene ekipe, ki ohranjajo dediščino starih plovil, so se najprej pomerile v prvem tekmovanju, dirki deblakov na poligonu za najboljši čas. Sledil je drugi del s tekmo partnerjev Mednarodnega koordinacijskega odbora za kolišča. Zmagovalci obeh so se nato pomerili na finalni dirki za naziv absolutnega zmagovalca regate 2018; to je postala ekipa Maraton Franja, v mednarodnem delu pa je slavila ekipa projekta Navis International.
Mednarodna regata deblakov se je začela s splovitvijo novega ljubljanskega rimskodobnega čolna, ki ga je arheolog Matic Perko, eden najbolj zagretih graditeljev plovila, poimenoval Brkati som. Ob tem Rene Masaryk iz zavoda Skupina Stik, prav tako arheolog, ni mogel skriti zadovoljstva:
»Vse se je začelo 3. aprila v Krakovskem gozdu, kjer je del ekipe projekta Navis iskal drevesi za izdelavo letošnjih deblakov. Krakovski gozd, največji ohranjeni nižinski gozd v Sloveniji, leži na levem bregu reke Krke, v bližini Kostanjevice na Krki. V njegovem osrčju je na 42 ha ohranjen sekundarni pragozd, ki je bil leta 1952 razglašen za slovenski naravni spomenik. Drevesi smo iskali v delu gozda, kjer se še zmeraj gospodari z lesom in ki je bil v preteklosti last kostanjeviškega samostana, zdaj pa novomeške škofije in v upravljanju podjetja Beneficij. Po ogledu smo 25. aprila skupaj s podjetjema Tisa in Beneficij posekali dve hrastovi drevesi in ju pripeljali na Špico. Tam smo zavihali rokave in ju začeli spreminjati v deblaka, eden je v nedeljo doživel svoj mokri krst. Dogovorili smo se, da bomo jeseni namesto enega posekanega hrasta posadili sto sadik tega drevesa.«
Matic Perko je postal v zadnjih letih izvrsten graditelj rimskodobnih deblakov, saj je sodeloval že pri oblikovanju prvega, ki so ga pred dvema letoma delali na Vrhniki, prav tako lani pri izdelavi tovrstnega plovila na Špici. Čeprav so načrtovali, da bodo splavili dva nova rimskodobna čolna, je šel v vodo le eden. »Žal nam je, ker za pomoč pri izdelavi drugega nismo dobili dovolj prostovoljcev,« je pojasnil Perko. »Vemo, da to delo ni lahko, saj je hrastov les izredno trd in nepredvidljiv. S Češkega smo dobili posebno kameno orodje, kakršnega so uporabljali nekoč. Žal je prihajalo do poškodb orodja, saj je za njegovo uporabo potrebno ustrezno znanje.«
Izdelava deblaka je le eden od projektov Skupine Stik, zavoda za proučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti.
»Gradnja skozi zgodovino pozabljenih plovil, spoznavanje starih obrti, oživitev nekdanjih plovnih poti, učenje, izkustvo, zabava in še marsikaj – natanko to je naš projekt Navis 2018,« je pojasnil Masaryk. »Z izdelavo in uporabo zgodovinskih plovil predstavljamo bogastvo naše kulturne dediščine, predvsem reke Ljubljanice in Ljubljanskega barja. Ideja za projekt se je porodila leta 2016, eno leto po odmevnem dvigu starorimskega deblaka z dna Ljubljanice na Vrhniki. Za še večjo prepoznavnost tovrstne dediščine smo lani poskrbeli z izdelavo rekonstrukcije tega plovila. Deblak, drevak, izdolbenec, celak in brunik so izrazi, ki jih v slovenščini uporabljamo za plovila, narejena iz masivnega kosa debla, kot tujko pa poznamo izraz monoksil.«
Rene Masaryk se je veselil nove pridobitve. Fotografije: Primož Hieng
Tradicijo rimskodobnih plovil oživljajo in negujejo v vseh državah na širšem območju Alp, v Franciji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji in Sloveniji, kjer so bila nekoč kolišča. Prvo tekmovanje so pripravili v Švici, nato v Avstriji in lani v Franciji, kjer je zmagala slovenska ekipa. Sočasno je na Špici potekal festival kulturne dediščine, na katerem so se predstavila prazgodovinska kolišča držav okoli alpskega prostora.
Ljubljanica jih skriva na desetineSamo v Evropi je znanih več kot 3000 deblakov, ki so bili v prazgodovini in antiki najpogostejše plovilo na celinskih vodah. Uporaba čolnov deblakov je ena glavnih značilnosti Ljubljanskega barja v vseh obdobjih med mlajšo kameno dobo in polpreteklostjo. Drevaki so se premikali z vesli, odrivno s palicami in kavlji ali vlečno z živino in ljudmi na kopnem. Deblaki iz rimske dobe, ki so jih odkrili na Barju, govorijo o živahnem prometu po pogosto poplavljeni ravnini Barja, ki je bila tudi alternativna pot plovbi po reki Ljubljanici in njenih pritokih. Uporabljali so jih za prevoz tovora in ljudi. Po oceni strokovnjakov je v Ljubljanici še okoli 75 deblakov. Novega, že četrtega po vrsti, naj bi splovili v začetku avgusta.
Prijavljene ekipe, ki ohranjajo dediščino starih plovil, so se najprej pomerile v prvem tekmovanju, dirki deblakov na poligonu za najboljši čas. Sledil je drugi del s tekmo partnerjev Mednarodnega koordinacijskega odbora za kolišča. Zmagovalci obeh so se nato pomerili na finalni dirki za naziv absolutnega zmagovalca regate 2018; to je postala ekipa Maraton Franja, v mednarodnem delu pa je slavila ekipa projekta Navis International.
Rene Masaryk se je veselil nove pridobitve. Fotografije: Primož Hieng
Mednarodna regata deblakov se je začela s splovitvijo novega ljubljanskega rimskodobnega čolna, ki ga je arheolog Matic Perko, eden najbolj zagretih graditeljev plovila, poimenoval Brkati som. Ob tem Rene Masaryk iz zavoda Skupina Stik, prav tako arheolog, ni mogel skriti zadovoljstva:
Ekipa graditeljev deblaka
»Vse se je začelo 3. aprila v Krakovskem gozdu, kjer je del ekipe projekta Navis iskal drevesi za izdelavo letošnjih deblakov. Krakovski gozd, največji ohranjeni nižinski gozd v Sloveniji, leži na levem bregu reke Krke, v bližini Kostanjevice na Krki. V njegovem osrčju je na 42 ha ohranjen sekundarni pragozd, ki je bil leta 1952 razglašen za slovenski naravni spomenik. Drevesi smo iskali v delu gozda, kjer se še zmeraj gospodari z lesom in ki je bil v preteklosti last kostanjeviškega samostana, zdaj pa novomeške škofije in v upravljanju podjetja Beneficij. Po ogledu smo 25. aprila skupaj s podjetjema Tisa in Beneficij posekali dve hrastovi drevesi in ju pripeljali na Špico. Tam smo zavihali rokave in ju začeli spreminjati v deblaka, eden je v nedeljo doživel svoj mokri krst. Dogovorili smo se, da bomo jeseni namesto enega posekanega hrasta posadili sto sadik tega drevesa.«
»Žal nam je, ker za pomoč pri izdelavi drugega deblaka nismo dobili dovolj prostovoljcev.
Matic Perko je postal v zadnjih letih izvrsten graditelj rimskodobnih deblakov, saj je sodeloval že pri oblikovanju prvega, ki so ga pred dvema letoma delali na Vrhniki, prav tako lani pri izdelavi tovrstnega plovila na Špici. Čeprav so načrtovali, da bodo splavili dva nova rimskodobna čolna, je šel v vodo le eden. »Žal nam je, ker za pomoč pri izdelavi drugega nismo dobili dovolj prostovoljcev,« je pojasnil Perko. »Vemo, da to delo ni lahko, saj je hrastov les izredno trd in nepredvidljiv. S Češkega smo dobili posebno kameno orodje, kakršnega so uporabljali nekoč. Žal je prihajalo do poškodb orodja, saj je za njegovo uporabo potrebno ustrezno znanje.«
Izdelava deblaka je le eden od projektov Skupine Stik, zavoda za proučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti.
Prvi dotik z vodo je bil uspešen.
»Gradnja skozi zgodovino pozabljenih plovil, spoznavanje starih obrti, oživitev nekdanjih plovnih poti, učenje, izkustvo, zabava in še marsikaj – natanko to je naš projekt Navis 2018,« je pojasnil Masaryk. »Z izdelavo in uporabo zgodovinskih plovil predstavljamo bogastvo naše kulturne dediščine, predvsem reke Ljubljanice in Ljubljanskega barja. Ideja za projekt se je porodila leta 2016, eno leto po odmevnem dvigu starorimskega deblaka z dna Ljubljanice na Vrhniki. Za še večjo prepoznavnost tovrstne dediščine smo lani poskrbeli z izdelavo rekonstrukcije tega plovila. Deblak, drevak, izdolbenec, celak in brunik so izrazi, ki jih v slovenščini uporabljamo za plovila, narejena iz masivnega kosa debla, kot tujko pa poznamo izraz monoksil.«
