TURISTIČNA TRIBUNA
Za delavski praznik na golaž
Po Sloveniji je veliko tradicionalnih prizorišč prvomajskih srečanj, o katerih sicer ne vemo prav veliko; vsekakor pa so primerna za obisk tudi v preostalih 364 dneh leta.
Odpri galerijo
Rožnik, Sv. Jošt nad Kranjem, Ivarčko jezero, Kamniška Bistrica, Koblarjev zaliv v Mariboru, Opatje selo, Graška Gora, Mežica, Celjska koča, Križna gora in Javorovica pri Šentjerneju so najbolj znana zbirališča delavsko zavednih Slovencev, ki v teh krajih praznujejo prvi maj.
Kranjčani in okoličani se ob prvem maju srečujejo na Svetem Joštu nad Kranjem, kjer je na vrhu 847 metrov visokega hriba cerkev sv. Jošta, zgrajena v baročnem slogu. Na Joštu so poleg cerkve še gostišče, Krekov dom, Finžgarjev dom, kapela Marije Snežne in taborniški dom Puščava z zanimivimi freskami.
Koroški delavci imajo kar precej priljubljenih točk, kjer se srečujejo za prvi maj. Poleg Ivarčkega jezera in Kremžarice med priljubljena prvomajska zbirališča delavcev spada Graška Gora. To je naselje samotnih hribovskih kmetij na razvodju med Mislinjo in Pako v občini Slovenj Gradec. Na Graški Gori, na tromeji občin Velenje, Slovenj Gradec in Mislinja, so se med drugo svetovno vojno zaradi prometnega položaja in oskrbe pogosto zadrževale partizanske enote in bojevale številne bitke z Nemci. Danes je priljubljena izletniška točka številnih Štajercev in Korošcev ter okoličanov, saj večkrat prirejajo pohode in izlete nanjo. Leta 1976 so prvič organizirali srečanje narodno-zabavnih skupin, ki je po dvajseti prireditvi dobilo novo ime Graška Gora poje in igra.
Koblarjev zaliv v Mariboru je eno od štajerskih prvomajskih središč, kjer je znana istoimenska gostilna. Od središča Maribora je oddaljena manj kot dva kilometra, kljub temu pa zeleno okolje ob reki Dravi pripomore k sproščenemu razpoloženju. Ob reki Dravi je še vrt z otroškim igriščem. Na predvečer delavskega praznika že več kot 20 let prirejajo eno največjih kresovanj v Mariboru s pestrim zabavnim programom in živo glasbo.
Primorski delavci se ob svojem prazniku srečujejo na Opatjem selu na robu Krasa. Vas je bila v prvi vojni popolnoma porušena, prebivalstvo pa je moralo v begunstvo. Po vojni je pripadla Italiji in bila obnovljena po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, vendar je skoraj povsem izgubila tradicionalno kraško arhitekturo. Od leta 1972 Opatje selo vzdržuje tradicijo prvomajskih srečanj, ob tem vseskozi goji pristne odnose z zamejskimi Slovenci ter na splošno sosednjimi italijanskimi kraji in organizacijami.
Celjani svoj prvi maj najraje praznujejo na Celjski koči, ki je priljubljena točka za krajši pohodniški izlet, od tu pa se odpirajo lepi pogledi na bližnjo Grmado s 718 metri nadmorske višine ter Celje in okolico. Do koče vodita dve označeni poti. Na Celjski koči sta hotel in smučišče Celjska koča. Na voljo je tudi poletno sankališče, poleg tega še dričanje s tubami in otroško igrišče.
Kamničani in okoličani, ki jih ob vsakem delavskem prazniku zgodaj zjutraj prebudijo zvoki Mestne godbe Kamnik, prvi maj tradicionalno praznujejo v Kamniški Bistrici, točneje pri planinskem domu oziroma pri izviru istoimenske reke. Kamniški delavci svoj praznik slavijo tudi na Starem gradu nad Kamnikom, tako da imajo dovolj izbire za prvomajski golaž.
Korošci imajo kar precej priljubljenih prvomajskih točk.
Kranjčani in okoličani se ob prvem maju srečujejo na Svetem Joštu nad Kranjem, kjer je na vrhu 847 metrov visokega hriba cerkev sv. Jošta, zgrajena v baročnem slogu. Na Joštu so poleg cerkve še gostišče, Krekov dom, Finžgarjev dom, kapela Marije Snežne in taborniški dom Puščava z zanimivimi freskami.
Koroški delavci imajo kar precej priljubljenih točk, kjer se srečujejo za prvi maj. Poleg Ivarčkega jezera in Kremžarice med priljubljena prvomajska zbirališča delavcev spada Graška Gora. To je naselje samotnih hribovskih kmetij na razvodju med Mislinjo in Pako v občini Slovenj Gradec. Na Graški Gori, na tromeji občin Velenje, Slovenj Gradec in Mislinja, so se med drugo svetovno vojno zaradi prometnega položaja in oskrbe pogosto zadrževale partizanske enote in bojevale številne bitke z Nemci. Danes je priljubljena izletniška točka številnih Štajercev in Korošcev ter okoličanov, saj večkrat prirejajo pohode in izlete nanjo. Leta 1976 so prvič organizirali srečanje narodno-zabavnih skupin, ki je po dvajseti prireditvi dobilo novo ime Graška Gora poje in igra.
Koblarjev zaliv v Mariboru je eno od štajerskih prvomajskih središč, kjer je znana istoimenska gostilna. Od središča Maribora je oddaljena manj kot dva kilometra, kljub temu pa zeleno okolje ob reki Dravi pripomore k sproščenemu razpoloženju. Ob reki Dravi je še vrt z otroškim igriščem. Na predvečer delavskega praznika že več kot 20 let prirejajo eno največjih kresovanj v Mariboru s pestrim zabavnim programom in živo glasbo.
Primorci se srečujejo na Opatjem selu na robu Krasa.
Primorski delavci se ob svojem prazniku srečujejo na Opatjem selu na robu Krasa. Vas je bila v prvi vojni popolnoma porušena, prebivalstvo pa je moralo v begunstvo. Po vojni je pripadla Italiji in bila obnovljena po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, vendar je skoraj povsem izgubila tradicionalno kraško arhitekturo. Od leta 1972 Opatje selo vzdržuje tradicijo prvomajskih srečanj, ob tem vseskozi goji pristne odnose z zamejskimi Slovenci ter na splošno sosednjimi italijanskimi kraji in organizacijami.
Celjani svoj prvi maj najraje praznujejo na Celjski koči, ki je priljubljena točka za krajši pohodniški izlet, od tu pa se odpirajo lepi pogledi na bližnjo Grmado s 718 metri nadmorske višine ter Celje in okolico. Do koče vodita dve označeni poti. Na Celjski koči sta hotel in smučišče Celjska koča. Na voljo je tudi poletno sankališče, poleg tega še dričanje s tubami in otroško igrišče.
Kamničani in okoličani, ki jih ob vsakem delavskem prazniku zgodaj zjutraj prebudijo zvoki Mestne godbe Kamnik, prvi maj tradicionalno praznujejo v Kamniški Bistrici, točneje pri planinskem domu oziroma pri izviru istoimenske reke. Kamniški delavci svoj praznik slavijo tudi na Starem gradu nad Kamnikom, tako da imajo dovolj izbire za prvomajski golaž.