Za dober namen spet zašpilali: zbirali so za Luko, Kristjana ter gasilce (FOTO)
Ko je 22-letni Kristjan Hočevar z Bučke podoživljal svojo prometno nesrečo, ki ga je pred slabim letom za vedno zaznamovala, saj je ostal brez noge, mu je bilo težko. V grlu je imel cmok, oči so bile solzne: »Nič nisem bil kriv, pa se je tako zgodilo. Tako hitro pride, da še sam ne veš. Tistega popoldneva sem se peljal z motorjem, ko je začela voznica, ki je peljala nasproti in me ni videla, prehitevati kombajn. Nobene možnosti nisem imel, da bi rešil situacijo, čeprav sem zaviral in bil čisto na robu ceste. Ampak enostavno se ni izšlo.«
Kristjan je zdaj na okrevanju v Soči, a minuli konec tedna je prišel v Šentjernej, potekal je namreč izjemen in neponovljiv dogodek, poln čustev in nostalgije. V tem malem kraju pod Gorjanci je domačin Simon Štemberger dobil neverjetno idejo: obudil je stare bende, ki so igrali pred desetletji. Kar petnajst jih je prišlo, tudi publika je bila številčna, vse pa je vodilo še nekaj – pomagati. Zbrana pomoč bo šla na tri dele: za Kristjana, za Luko Cuglja Janževiča in gasilce PGD Orehovica. Najstarejši bend so bili Bratranci, ki so se prvič zbrali pred skoraj pol stoletja, med njimi je bil tudi Robert Yebuah, oče znanih slovenskih dvojčic Irene Yebuah Tiran in Leticie Slapnik Yebuah.
Simon Štemberger, ki je nekdaj igral pri Decibelih in Cherie band, je idejo, da bi zbral stare bende, dobil že pred korono. Nekateri so se ob njej muzali, češ kako bodo igrali, ko pa že 30, 40 ali 50 let niso. »Že Decibeli smo se razšli pred 36 leti, s Cherie bandom pa smo nazadnje igrali pred 23 leti. Ampak potem je ideja zorela tudi pri starih glasbenikih. Najprej so se opogumili Izgubljena generacija, potem Bratranci. Seznam bendov, ki so se znova sestavili in začeli vaditi, se je le daljšal, tako da bo danes kar gneča na odru,« je v petek zvečer dejal Simon, ki je kmalu dobil še idejo, naj bo koncert dobrodelen. Tako sta se mu pridružila Božo Kostadinovski s svojim Humanitarnim društvom Srčni lev in Mitja Novak Hudoklin ter seveda »Bendi naše mladosti«, ki so dokazali, da skupaj zmorejo. Simon zdaj že gleda naprej: v akcijo bi rad vključil še druge stare skupine po vsej državi in pripravljal koncerte po različnih krajih.
Nesreča, ki ji ni mogel ubežati
Kristjan je bil ob ideji vidno ganjen, prav tako nad vzdušjem. Bil je torek, 5. julija lani, malo čez tretjo uro popoldne, ko se mu je za vedno spremenilo življenje: ob napačnem času na napačnem kraju, nič kriv motorist. V nesreči je utrpel hud odprt zlom leve roke in tako hudo poškodbo leve noge, da ni bilo druge rešitve kot nadkolenska amputacija. Vojaški helikopter ga je odpeljal v UKC Ljubljana, kjer so se borili za njegovo življenje. Nesreče se ne spomni, zato je bil šok še toliko večji. Sledili so dolgi dnevi okrevanja, neznosne bolečine na intenzivnem oddelku in najpomembnejši načrt – kako rešiti roko, da bo še uporabna. Na dan nesreče je bil 10 ur v operacijski sobi, prejel je 8 enot krvi, da so ga obdržali pri življenju in mu poskušali rešiti živce, vezi in tkiva na roki. Zdaj upa, da bo roka preživela. Še sreča, da je imel Kristjan od nekdaj močno voljo, vedno je bil pozitiven in ni nikoli obupal. In nikoli ni bil sam, ob strani mu stojijo vsi: oče, mama, obe sestri, preostala družina in vsi, ki ga poznajo.
»Vsi smo navijali zanj. Tri tedne po nesreči nas je vse lepo presenetil, ko je za minutko sam vstal iz postelje, da nas je objel. Lahko si predstavljate, da so solze sreče tekle v potokih. Po zacelitvi krna so ga predali v domačo oskrbo, čakal je novo operacijo roke. Izpahnjen komolec, zamaknjeno zapestje in prepolovljena koželjnica, uničena tkiva in živce je skupaj povezoval zunanji fiksator. Zaradi izgube polovice močnejše kosti v roki je roka krajša za 10 centimetrov. Oktobra lani je bil sprejet v URI Soča. Začelo se je ponovno učenje hoje in izdelava proteze. Nov napor, mešani občutki, realnost proteze, ki ga bo spremljala vse življenje,« so njegovo stanje opisali njegovi najbližji.
Pravi borec
24-letni Luka Cugelj Janževič iz Cerovega Loga pri Šentjerneju je bil do leta 2011 uspešen učenec, vsestranski športnik in glasbenik. A življenje se mu je v trenutku postavilo na glavo, ko je nepričakovano doživel možgansko krvavitev. Brezskrbno otroštvo se je spremenilo v bitko za preživetje, v kateri je pokazal neverjetno moč, voljo in energijo. Njegova pot okrevanja je dolgotrajna, redne nevrofizioterapevtske obravnave in delo na specialnih terapevtskih napravah pa so izrednega pomena za vzdrževanje telesne aktivnosti in napredovanje. Ob zahtevnem zdravstvenem stanju in v zadnjih treh letih še zaradi dodatnih zdravstvenih zapletov je bila njegova pot daleč od lahke in enostavne. Luka je pravi borec na tej zahtevni poti in mu je uspelo narediti pomembne pozitivne premike, ki so zanj dolgoročnega pomena. Dodatni pomembni premiki zanj so se pokazali s samoplačniškimi individualnimi terapevtskimi obravnavami in dodatno s sklopi strnjenih obravnav na robotizirani vadbi hoje, ki omogoča ponavljajoče se pravilne vzorce gibanja. »Luka vsak dan vlaga velike napore, za majhne, sicer počasne napredke, pa vendar so ti več kot zlata vredni, nujni in potrebni. Vsak, še tako majhen dnevni plus seštevamo v naš mozaik zanj pomembnega okrevanja,« je povedala njegova mama Vesna, hvaležna prav vsem, ki pomagajo Luki v sestavljanju njegovega mozaika okrevanja.
Glasbeniki bodo pomagali tudi gasilcem PGD Orehovica. Ti so lani s svojim terenskim unimogom sodelovali pri gašenju obsežnega požara na Krasu, a vozilo se je tam nekoliko uničilo in je potrebno zahtevnejšega popravila.
V petek zvečer se je zbralo 15 bendov: Bratranci, Mladi val, Qua band, Stari objem, Gen, Izgubljena generacija, Cherie bend, The Drunkards, Decibeli, Skupina Albatros, Juhej band, skupina Lord, Volkodlaki in Blisk. Obujali so spomine na leta, ko so še živele diskoteke, igrali so na veselicah, koncertih pa v gostilnah, ko se je plesalo tudi po mizah. To so bila leta, ko so kak inštrument ali zvočnike celo sami naredili, ob preizkušanju pa se je tresla soseska. In čeprav so minila leta, pravzaprav desetletja, ko se je večina skupin razšla, pa ni bilo čutiti, da je preteklo toliko časa.
